Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

Za trženje lokalne hrane javnim ustanovam si je treba vzeti čas

Čas branja: 2 min
28.09.2017  20:18
Za trženje lokalne hrane javnim ustanovam si je treba vzeti čas
»Veliko časa traja, da kmetija ali zadruga ugotovi, kakšen sistem dela ima organizator prehrane v javni ustanovi in katera oblika komunikacije mu ustreza. Poznam organizatorje prehrane, ki želijo poznati vse lokalne dobavitelje osebno. Nekateri tudi obiščejo kmetijo, ker se želijo prepričati, da je urejena in da res vse deluje,« pravi Danijela Kocuvan iz Mariborske razvojne agencije. S projektom Samooskrba Podravja povezujejo lokalne ponudnike z javnimi ustanovami.

Obveščaj me o novih člankih:  

Za to, da kmet in zadruga začneta lokalno hrano dobavljati šoli, vrtcu, domu starejših občanov ali drugi javni ustanovi, ni enega in edinega recepta. Vsak naročnik ima drugačne potrebe in navade pri iskanju dobaviteljev, pa tudi vsak kmet ali zadruga po svoje išče nove posle. Trženje je proces, za katerega si je treba vzeti čas.

Pot do naročila mleka, medu ali mesa s kmetije in iz zadruge za šolo ali vrtec je veliko­krat dolga. Sodelovanje z novim dobaviteljem se pogosto vzpostavi šele, ko mu javna ustanova začne zaupati. Javne ustanove morajo najprej spoznati morebitne nove dobavitelje in izvedeti, kaj lahko ponudijo, v katerih mesecih in v kakšni količini. Ustrezati jim mora še cena, od vsega začetka pa tudi svežina, okus in kakovost živila.

Trženje je prej maraton kot sprint

»Ponudniki večinoma ne razumejo, da trženje ni samo prodaja, ampak proces. Šele skupek aktivnosti pripelje do prodaje. Trženje traja ves čas. Ponudnik na primer pošlje ponudbe po e-pošti desetim javnim ustanovam. Nekatere se odločijo takoj, druge čez nekaj mesecev ali čez leto.

Da organizator prehrane vmes ne pozabi na ponudnika, ga mora ta na različne načine spomniti nase. Ponudnikom primanjkuje teh veščin in zavedanja, da si je za trženje treba vzeti čas,« opaža Danijela Kocuvan iz Mariborske razvojne agencije (MRA), ki v okviru projekta Samooskrba Podravja že tri leta povezuje lokalne kmete in zadruge z bližnjimi javnimi ustanovami.

»Ker tako organizatorji prehrane kot ponudniki nimajo časa, jim z našim projektom Samooskrba Podravja pomagamo tako, da skupino ponudnikov povežemo z več ustanovami naenkrat, pripravimo pokušnje lokalnih živil in podobno. Ponudniki tako hitreje pridejo do naročil, kot če bi morali sami nagovoriti vsako ustanovo posebej. MRA ima pri tem vlogo podpornega okolja, iskalca priložnosti in tržnega povezovalca. Pomembno je tudi, da smo kot javni zavod nevtralni,« dodaja.

Najprej poskusno, potem redno naročilo

Med drugim je Kmetijski zadrugi Rače in še štirim manjšim ponudnikom odprla vrata v Dom Danice Vogrinec iz Maribora. Na pobudo MRA so lani v tem domu, preden so objavili novo javno naročilo hrane, na jedilnik poskusno vključili lokalna živila petih dobaviteljev – med, skuto, sadje, hrenovke in goveje meso, jogurte ... »Stanovalci so bili zadovoljni z okusom, zato smo sklenili, da bomo ta lokalna živila izločili iz javnega naročila in jih kupili neposredno pri ponudnikih,« razlaga Maja Kovačič, pomočnica direktorja Doma Danice Vogrinec za pravne zadeve.

Bombardiranje po e-pošti je premalo

Ta primer kaže, da se morajo kmetje in zadruge zavedati, da pošiljanje ponudb po elektronski ali navadni pošti vedno ne pripelje do naročila. »Pri nekaterih javnih ustanovah sta ponudba po e-pošti in klic dovolj, pri drugih pa ne. Zato traja veliko časa, da ponudnik ugotovi, kakšen sistem dela ima organizator prehrane in katera oblika komunikacije mu ustreza. Poznam organizatorje prehrane, ki želijo poznati vse lokalne dobavitelje osebno. Nekateri kmetije tudi obiščejo, ker se želijo prepričati, da na kmetiji res vse deluje,« iz izkušenj pravi Danijela Kocuvan.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma