Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

Odločilni koraki pri trženju vina na tujih trgih

Čas branja: 3 min
28.09.2017  20:21
Odločilni koraki pri trženju vina na tujih trgih
Množična pridelava z velilkimi obremenitvami ni primerna za slovenska vina. Zaradi butičnih količin je boljši trajnostni pristop z nadgrajevanjem tradicije. Pridelujte sorte, ki so vaši vinorodni legi in klimi pisane na kožo. Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda

Obveščaj me o novih člankih:  

Slovenski vinarji izvozijo od pet do osem milijonov litrov vina na leto, kar je dobra desetina vsega vina. »Trženje vina na tujih trgih je zelo zahtevno. Najpomembnejše je poreklo – z vinom tržimo tudi Slovenijo kot vinsko deželo. Vsa zgodba pa se začne že z izbiro sort grozdja, nadaljuje z negovanjem vinograda, prvi vrhunec doseže v kleti, odločilnega pa na trgu,« pravi Silvan Peršolja, direktor največje izvoznice Kleti Brda.

Klet Brda ima v letniku navadno od štiri do šest milijonov litrov vina. Pokrivajo 16 odstotkov organiziranega trga vina pri nas in so vodilna vinska klet v Sloveniji. Letošnja trgatev obeta kakovostno zelo zanimiv vinski letnik, primerljiv z letnikom 2009, ki velja za enega boljših v Brdih, napovedujejo njihovi vinogradniki in enologi.

Raste izvoz dražjih in premium vin

Izvozijo milijon steklenic vina na leto. Večinoma gre za suha bela vina. Njihovi ciljni tuji trgi so ZDA, Kitajska, Italija, Avstrija, Hrvaška in po novem tudi Poljska. Povečujejo izvoz predvsem dražjih in premium vin linij Quercus in Bagueri. Pri izvozu se bližajo cilju, ki so ga zabetonirali že v devetdesetih letih: v tujini bodo ustvarili polovico prihodkov. Začetni koraki čez mejo so bili naporni. Dvajset let so vlagali v tuje trge in jih raziskovali.

Prva leta rezultati niso bili zadovoljivi, kar so težko pojasnili lastnikom – 400 zadružnim vinogradnikom, ki obdelujejo približno pol vinogradov v Brdih. Počasi so jim vinski trgovci začeli zaupati, naročila pa rasti. Ko je doma nastopila kriza, prodaja vrhunskih vin pa je precej upadla, so se naročila iz tujine začela večati, z razpršenimi trgi so varneje poslovali.

Čar vina je v poreklu

Pri mednarodnem trženju je najpomembnejše poreklo vina. »Tujim trgovcem najprej povemo, da prihajamo iz Slovenije, države v srednji Evropi blizu Benetk. Nato jim predstavimo vinorodni okoliš Brda. Opišemo jim vpliv tal in klime, tradicijo pridelave grozdja in negovanja vina. Vse to opredeljuje naša vina in jih razlikuje od drugih. Šele potem pridemo do blagovnih znamk naših vin,« pravi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.

V vinu vsak, ki spije kozarec, začuti »terroir« – posebnosti lege vinogradov. Zgodba, ki jo pripovedujete o vinu, mora biti sestavljena samo iz dejstev, ki izhajajo iz narave, tradicije, sorte in zgodovine. Ta dejstva mora vinar interpretirati v duhu današnjega časa, da se približa kupcu, razlaga Peršolja. Pred tisoč leti so Brda dala drugačno vino kot pred 500 leti in zdaj. Vsak čas prinese drugačen slog vina, s tem pa nove možnosti interpretacije.

Konstantna kakovost, količina in dobava

V mednarodnem trženju je vrhunska kakovost vina predpostavka, da posel sploh lahko steče. Konstantnost v kakovosti pa je drug temeljni pogoj. Obljubljeno vrsto, kakovost in količino vina je treba dostaviti – na velikih trgih ne razumejo, da zaradi pozebe ali suše ni tistega vina, ki jim ga je vinar ponujal prejšnjikrat. Pričakujejo resnost pri poslu, slogovno dovršena vina in dovolj količin. Nekonsistentne dobave so v tako dolgoročnem poslu, kot je vinarstvo, nepopravljiva napaka, dodaja Peršolja.

Trajnostni pristop in tradicija

Kdor danes zasadi vinograd, bo prvo vino pil najbolj zgodaj čez štiri ali pet let, prvo veliko vino mu bo uspelo šele čez 15 let, vinograd pa bo rodil vsaj 25 let. »Ko vinar načrtuje nov vinograd, mora gledati daleč v prihodnost in delati trajnostno. To je zlato pravilo v svetu vin,« poudarja Peršolja. Ko trg povprašuje po rizlingu, še ne pomeni, da ga sadimo vsepovprek. Kaj bo ljudi zanimalo čez pet ali deset let, o tem je treba razmišljati.

Strmo se vzpenja interes za rebulo, ki se je pri sosedih prelila z Brd v nižino, na ogromno vinogradov. »Takšna množična pridelava z velikimi obremenitvami ni primerna za slovenska vina. Zaradi butičnih količin je boljši trajnostni pristop z nadgrajevanjem tradicije. Pridelujte sorte, ki so vaši vinorodni legi in klimi pisane na kožo,« opozarja.

Na tuje s svetovnimi sortami ali avtohtonimi posebnostmi?

V Brdih niso vztrajali samo pri avtohtoni rebuli, sadili so tudi sivi pinot in prav to vino jim je odprlo vrata v ameriške vinoteke in restavracije. Na ta trg postopno uvajajo druga vina, med njimi tudi rebulo, in povečujejo prodajo. »Nekaj vin delaš za strategijo preživetja, druga za svojo originalnost, da z njimi izstopaš. Tako kot uspešna restavracija kombinira svetovne jedi z lokalnimi, saj z žganci ne moreš zmagovati povsod,« ponazarja.

Dolgoletno trdo delo

Pri trženju vina in gradnji blagovne znamke v tujini ni hitrih uspehov. »Tri leta resni trgovci opazujejo, ali bo vinar izpolnil, kar obljublja – torej enako kakovost vina vsak letnik in napovedane količine. Šele ko se prepričajo, da je vinar zanesljiv, posel steče,« poudarja Peršolja.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma