(video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino! (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino! Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa na kmetiji prevzema pridelke.
Toni Kukenberger: Z izdelki iz senenega mleka bi prodrli v turizem Toni Kukenberger: Z izdelki iz senenega mleka bi prodrli v turizem Naredijo premalo mlečnih izdelkov, da bi poleg Mercatorja prodrli v druge trgovske verige; zanimajo jih restavracije, saj se v turizmu iztrži več
Primorci so s kulinaričnim doživetjem navdušili Ljubljano Primorci so s kulinaričnim doživetjem navdušili Ljubljano Danes je v središču Ljubljane dišalo po Primorski - s pokušino dobrot iz mlečnih izdelkov, testenin, ribjih in mesnih jedi, mesnin, sveže zelenjave in sonca polnih vin se je predstavilo 11 primorskih živilcev in zadrug.
Kmetije bodo lahko ponujale tudi (celo)dnevno varstvo starejših Kmetije bodo lahko ponujale tudi (celo)dnevno varstvo starejših To novo obliko dopolnilne dejavnosti na kmetiji bodo prve kmetije vpeljale predvidoma čez leto dni v pilotnem projektu

Odločilni koraki pri trženju vina na tujih trgih

Čas branja: 3 min
28.09.2017  20:21
Odločilni koraki pri trženju vina na tujih trgih
Množična pridelava z velilkimi obremenitvami ni primerna za slovenska vina. Zaradi butičnih količin je boljši trajnostni pristop z nadgrajevanjem tradicije. Pridelujte sorte, ki so vaši vinorodni legi in klimi pisane na kožo. Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda

Slovenski vinarji izvozijo od pet do osem milijonov litrov vina na leto, kar je dobra desetina vsega vina. »Trženje vina na tujih trgih je zelo zahtevno. Najpomembnejše je poreklo – z vinom tržimo tudi Slovenijo kot vinsko deželo. Vsa zgodba pa se začne že z izbiro sort grozdja, nadaljuje z negovanjem vinograda, prvi vrhunec doseže v kleti, odločilnega pa na trgu,« pravi Silvan Peršolja, direktor največje izvoznice Kleti Brda.

Klet Brda ima v letniku navadno od štiri do šest milijonov litrov vina. Pokrivajo 16 odstotkov organiziranega trga vina pri nas in so vodilna vinska klet v Sloveniji. Letošnja trgatev obeta kakovostno zelo zanimiv vinski letnik, primerljiv z letnikom 2009, ki velja za enega boljši v Brdih, napovedujejo njihovi vinogradniki in enologi.

Raste izvoz dražjih in premium vin

Izvozijo milijon steklenic vina na leto. Večinoma gre za suha bela vina. Njihovi ciljni tuji trgi so ZDA, Kitajska, Italija, Avstrija, Hrvaška in po novem tudi Poljska. Povečujejo izvoz predvsem dražjih in premium vin linij Quercus in Bagueri. Pri izvozu se bližajo cilju, ki so ga zabetonirali že v devetdesetih letih: v tujini bodo ustvarili polovico prihodkov. Začetni koraki čez mejo so bili naporni. Dvajset let so vlagali v tuje trge in jih raziskovali.

Prva leta rezultati niso bili zadovoljivi, kar so težko pojasnili lastnikom – 400 zadružnim vinogradnikom, ki obdelujejo približno pol vinogradov v Brdih. Počasi so jim vinski trgovci začeli zaupati, naročila pa rasti. Ko je doma nastopila kriza, prodaja vrhunskih vin pa je precej upadla, so se naročila iz tujine začela večati, z razpršenimi trgi so varneje poslovali.

Čar vina je v poreklu

Pri mednarodnem trženju je najpomembnejše poreklo vina. »Tujim trgovcem najprej povemo, da prihajamo iz Slovenije, države v srednji Evropi blizu Benetk. Nato jim predstavimo vinorodni okoliš Brda. Opišemo jim vpliv tal in klime, tradicijo pridelave grozdja in negovanja vina. Vse to opredeljuje naša vina in jih razlikuje od drugih. Šele potem pridemo do blagovnih znamk naših vin,« pravi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.

V vinu vsak, ki spije kozarec, začuti »terroir« – posebnosti lege vinogradov. Zgodba, ki jo pripovedujete o vinu, mora biti sestavljena samo iz dejstev, ki izhajajo iz narave, tradicije, sorte in zgodovine. Ta dejstva mora vinar interpretirati v duhu današnjega časa, da se približa kupcu, razlaga Peršolja. Pred tisoč leti so Brda dala drugačno vino kot pred 500 leti in zdaj. Vsak čas prinese drugačen slog vina, s tem pa nove možnosti interpretacije.

Konstantna kakovost, količina in dobava

V mednarodnem trženju je vrhunska kakovost vina predpostavka, da posel sploh lahko steče. Konstantnost v kakovosti pa je drug temeljni pogoj. Obljubljeno vrsto, kakovost in količino vina je treba dostaviti – na velikih trgih ne razumejo, da zaradi pozebe ali suše ni tistega vina, ki jim ga je vinar ponujal prejšnjikrat. Pričakujejo resnost pri poslu, slogovno dovršena vina in dovolj količin. Nekonsistentne dobave so v tako dolgoročnem poslu, kot je vinarstvo, nepopravljiva napaka, dodaja Peršolja.

Trajnostni pristop in tradicija

Kdor danes zasadi vinograd, bo prvo vino pil najbolj zgodaj čez štiri ali pet let, prvo veliko vino mu bo uspelo šele čez 15 let, vinograd pa bo rodil vsaj 25 let. »Ko vinar načrtuje nov vinograd, mora gledati daleč v prihodnost in delati trajnostno. To je zlato pravilo v svetu vin,« poudarja Peršolja. Ko trg povprašuje po rizlingu, še ne pomeni, da ga sadimo vsepovprek. Kaj bo ljudi zanimalo čez pet ali deset let, o tem je treba razmišljati.

Strmo se vzpenja interes za rebulo, ki se je pri sosedih prelila z Brd v nižino, na ogromno vinogradov. »Takšna množična pridelava z velikimi obremenitvami ni primerna za slovenska vina. Zaradi butičnih količin je boljši trajnostni pristop z nadgrajevanjem tradicije. Pridelujte sorte, ki so vaši vinorodni legi in klimi pisane na kožo,« opozarja.

Na tuje s svetovnimi sortami ali avtohtonimi posebnostmi?

V Brdih niso vztrajali samo pri avtohtoni rebuli, sadili so tudi sivi pinot in prav to vino jim je odprlo vrata v ameriške vinoteke in restavracije. Na ta trg postopno uvajajo druga vina, med njimi tudi rebulo, in povečujejo prodajo. »Nekaj vin delaš za strategijo preživetja, druga za svojo originalnost, da z njimi izstopaš. Tako kot uspešna restavracija kombinira svetovne jedi z lokalnimi, saj z žganci ne moreš zmagovati povsod,« ponazarja.

Dolgoletno trdo delo

Pri trženju vina in gradnji blagovne znamke v tujini ni hitrih uspehov. »Tri leta resni trgovci opazujejo, ali bo vinar izpolnil, kar obljublja – torej enako kakovost vina vsak letnik in napovedane količine. Šele ko se prepričajo, da je vinar zanesljiv, posel steče,« poudarja Peršolja.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice Zakaj država ščiti goljufive preprodajalce sadja in zelenjave? 14

Že vrsto let je zlorab slovenskega "državljanstva" največ pri jagodah, češnjah, breskvah in špargljih, ki so naprodaj na stojnicah ob...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Novice
Novice Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih 2

Da bi ujeli razvojni zaostanek, bi jim pomagale državne podpore, kakršne se obetajo škotskemu BSW za zagon največje žage na Gomilskem

AGROBIZ
Novice
Novice Mehiški kmetje krivijo Volkswagen za sušo 1

Volkswagen s posebnimi topovi razbija oblake, ki lahko prinesejo točo, da bi s tem zaščitil nove avtomobile, parkirane ob tovarni v...