Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije
Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Poleg bezgovega delajo tudi jabolčni kis, prodajo bi radi razširili po Sloveniji in sčasoma tudi v tujino, za kar morajo povečati obseg proizvodnje
Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Predelava hrane v Sloveniji je lahko zelo donosen posel. Najboljši živilci in pijačarji se po dobičkonosnosti lahko kosajo s farmacevti
Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

Odločilni koraki pri trženju vina na tujih trgih

Čas branja: 3 min
28.09.2017  20:21
Odločilni koraki pri trženju vina na tujih trgih
Množična pridelava z velilkimi obremenitvami ni primerna za slovenska vina. Zaradi butičnih količin je boljši trajnostni pristop z nadgrajevanjem tradicije. Pridelujte sorte, ki so vaši vinorodni legi in klimi pisane na kožo. Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Slovenski vinarji izvozijo od pet do osem milijonov litrov vina na leto, kar je dobra desetina vsega vina. »Trženje vina na tujih trgih je zelo zahtevno. Najpomembnejše je poreklo – z vinom tržimo tudi Slovenijo kot vinsko deželo. Vsa zgodba pa se začne že z izbiro sort grozdja, nadaljuje z negovanjem vinograda, prvi vrhunec doseže v kleti, odločilnega pa na trgu,« pravi Silvan Peršolja, direktor največje izvoznice Kleti Brda.

Klet Brda ima v letniku navadno od štiri do šest milijonov litrov vina. Pokrivajo 16 odstotkov organiziranega trga vina pri nas in so vodilna vinska klet v Sloveniji. Letošnja trgatev obeta kakovostno zelo zanimiv vinski letnik, primerljiv z letnikom 2009, ki velja za enega boljših v Brdih, napovedujejo njihovi vinogradniki in enologi.

Raste izvoz dražjih in premium vin

Izvozijo milijon steklenic vina na leto. Večinoma gre za suha bela vina. Njihovi ciljni tuji trgi so ZDA, Kitajska, Italija, Avstrija, Hrvaška in po novem tudi Poljska. Povečujejo izvoz predvsem dražjih in premium vin linij Quercus in Bagueri. Pri izvozu se bližajo cilju, ki so ga zabetonirali že v devetdesetih letih: v tujini bodo ustvarili polovico prihodkov. Začetni koraki čez mejo so bili naporni. Dvajset let so vlagali v tuje trge in jih raziskovali.

Prva leta rezultati niso bili zadovoljivi, kar so težko pojasnili lastnikom – 400 zadružnim vinogradnikom, ki obdelujejo približno pol vinogradov v Brdih. Počasi so jim vinski trgovci začeli zaupati, naročila pa rasti. Ko je doma nastopila kriza, prodaja vrhunskih vin pa je precej upadla, so se naročila iz tujine začela večati, z razpršenimi trgi so varneje poslovali.

Čar vina je v poreklu

Pri mednarodnem trženju je najpomembnejše poreklo vina. »Tujim trgovcem najprej povemo, da prihajamo iz Slovenije, države v srednji Evropi blizu Benetk. Nato jim predstavimo vinorodni okoliš Brda. Opišemo jim vpliv tal in klime, tradicijo pridelave grozdja in negovanja vina. Vse to opredeljuje naša vina in jih razlikuje od drugih. Šele potem pridemo do blagovnih znamk naših vin,« pravi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.

V vinu vsak, ki spije kozarec, začuti »terroir« – posebnosti lege vinogradov. Zgodba, ki jo pripovedujete o vinu, mora biti sestavljena samo iz dejstev, ki izhajajo iz narave, tradicije, sorte in zgodovine. Ta dejstva mora vinar interpretirati v duhu današnjega časa, da se približa kupcu, razlaga Peršolja. Pred tisoč leti so Brda dala drugačno vino kot pred 500 leti in zdaj. Vsak čas prinese drugačen slog vina, s tem pa nove možnosti interpretacije.

Konstantna kakovost, količina in dobava

V mednarodnem trženju je vrhunska kakovost vina predpostavka, da posel sploh lahko steče. Konstantnost v kakovosti pa je drug temeljni pogoj. Obljubljeno vrsto, kakovost in količino vina je treba dostaviti – na velikih trgih ne razumejo, da zaradi pozebe ali suše ni tistega vina, ki jim ga je vinar ponujal prejšnjikrat. Pričakujejo resnost pri poslu, slogovno dovršena vina in dovolj količin. Nekonsistentne dobave so v tako dolgoročnem poslu, kot je vinarstvo, nepopravljiva napaka, dodaja Peršolja.

Trajnostni pristop in tradicija

Kdor danes zasadi vinograd, bo prvo vino pil najbolj zgodaj čez štiri ali pet let, prvo veliko vino mu bo uspelo šele čez 15 let, vinograd pa bo rodil vsaj 25 let. »Ko vinar načrtuje nov vinograd, mora gledati daleč v prihodnost in delati trajnostno. To je zlato pravilo v svetu vin,« poudarja Peršolja. Ko trg povprašuje po rizlingu, še ne pomeni, da ga sadimo vsepovprek. Kaj bo ljudi zanimalo čez pet ali deset let, o tem je treba razmišljati.

Strmo se vzpenja interes za rebulo, ki se je pri sosedih prelila z Brd v nižino, na ogromno vinogradov. »Takšna množična pridelava z velikimi obremenitvami ni primerna za slovenska vina. Zaradi butičnih količin je boljši trajnostni pristop z nadgrajevanjem tradicije. Pridelujte sorte, ki so vaši vinorodni legi in klimi pisane na kožo,« opozarja.

Na tuje s svetovnimi sortami ali avtohtonimi posebnostmi?

V Brdih niso vztrajali samo pri avtohtoni rebuli, sadili so tudi sivi pinot in prav to vino jim je odprlo vrata v ameriške vinoteke in restavracije. Na ta trg postopno uvajajo druga vina, med njimi tudi rebulo, in povečujejo prodajo. »Nekaj vin delaš za strategijo preživetja, druga za svojo originalnost, da z njimi izstopaš. Tako kot uspešna restavracija kombinira svetovne jedi z lokalnimi, saj z žganci ne moreš zmagovati povsod,« ponazarja.

Dolgoletno trdo delo

Pri trženju vina in gradnji blagovne znamke v tujini ni hitrih uspehov. »Tri leta resni trgovci opazujejo, ali bo vinar izpolnil, kar obljublja – torej enako kakovost vina vsak letnik in napovedane količine. Šele ko se prepričajo, da je vinar zanesljiv, posel steče,« poudarja Peršolja.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela

Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija Je ekološko kmetovanje dobra poslovna priložnost?

Pri porabi ekoloških živil na prebivalca na leto v Sloveniji kar močno zaostajamo za zahodnimi državami; priložnosti za rast je zato...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe 1

Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kraški brinjevec je adut turistične kmetije pri Filetu 1

Poleg prenočitev in domače hrane gostom ponujajo še kraški slivovec, viljamovko, staran vinjak, žganje iz kutin in rožičev ter gin

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno

Poletno ponudbo mlečnih izdelkov bi radi razširili s sladoledom, čez nekaj let pa vpeljali tudi rejo goveda za meso

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Jerala povečuje prodajo in predelavo jabolk

Obnavljajo sadovnjak in vlagajo v nove tehnologije, načrtujejo tudi novi prostor za predelavo sadja

OGLAS
AGROBIZ
Vroče je! Imamo odličen predlog za osvežitev

Predstavljamo lahek napitek, s katerim se lahko v vročih poletnih mesecih odlično osvežimo.