Okoljske in zdravstvene bi uporabo glifosata v EU prepovedale Okoljske in zdravstvene bi uporabo glifosata v EU prepovedale V sredo naj bi članice EU odločale, ali bodo obnovile oziroma podaljšale dovoljenje za uporabo glifosata. S tem herbicidom zatirajo plevel in ga uporabljajo tudi v sadjarstvu, po nekaterih raziskavah pa naj bi bil rakotvoren
Kako bi vinogradništvo in vinarstvo potegnili iz stagnacije Kako bi vinogradništvo in vinarstvo potegnili iz stagnacije Če bi vsi vinogradniki in vinarji prijavili dejanske količine grozdja in vina, bi dobili podlago, da izkoreninimo prodajo vina na črno
Klet Brda in Puklavec Family Wines povečujeta prodajo doma in izvoz Klet Brda in Puklavec Family Wines povečujeta prodajo doma in izvoz Klet Brda je največja vinska klet in največja izvoznica vina, ki na domačem trgu povečuje prodajo dražjih vin; o vidni rasti prodaje v Sloveniji, na Hrvaškem in večini tujih trgov govori tudi Puklavec Family Wines
Ptujska klet upa na 20-odstotno rast prihodkov Ptujska klet upa na 20-odstotno rast prihodkov Povečujejo izvoz vina, prihodnje leto bi ga radi samo v ZDA izvozili sto tisoč steklenic

Ko je malo medu, ga prodajajte v manjših kozarcih

05.10.2017  19:42
Kilogram slovenskega medu ne bi smel stati pod 10 evrov, pravi čebelar Tomaž Šauperl iz Maribora

Tomaž Šauperl iz Peker pri Mariboru se zadnjih 12 let preživlja s čebelarstvom. Je senzorični preizkuševalec medu, drugim čebelarjem pa rad svetuje, kako lahko razvijejo svoj posel, da bodo med in druge izdelke iz medu tržili z višjo dodano vrednostjo. To in povezovanje pri prodaji svetuje profesionalnim čebelarjem za letos, ko pričakuje le okoli 500 ton slovenskega medu. To je od petina do četrtina povprečne letine, ki znaša od 1.500 do 2.500 ton.

Za čebelarstvo vas je leta 2005 navdušil takrat desetletni sin Matevž, zdaj pa imate 200 panjev. Kako je z rastjo panjev rasla tudi vaša ponudba?

Na začetku smo med prodajali le v 900-gramskih kozarcih. Postopno smo začeli delati različne mešanice iz osnovnih surovin. Da smo zvišali dodano vrednost, smo delali tudi izdelke iz čebeljega voska, propolisa, cvetnega prahu. Veliko časa smo porabili za medene pijače, še posebej za penečo se medico, ki smo jo komercialno poimenovali medina. Menda so penečo se medico slovenski čebelarji prvi na svetu naredili po šampanjski metodi, njena posebnost pa je, da ne vsebuje niti kapljice vina iz grozdja. Prišli so še drugi izdelki iz medu, tudi balzam za ustnice. Idej, tudi za medeno kozmetiko, je še veliko.

Kako preverite, ali se bo novost prodajala?

Čeprav z 200 panji sodim med 0,9 odstotka največjih čebelarjev, sem še vedno majhen čebelar. Zato si lahko privoščim, da izdelek, ki si ga zamislim, naredim in dam na trg. Začnem ga prodajati, ne da bi prej preizkusil odziv kupcev.

Kako dobite idejo za nov izdelek?

Pogosto kupci namignejo kakšno idejo. Predvsem pa eksperimentiram. Vedno poskušam najti svojo pot, saj sem prepričan, da je možnosti še nešteto. Zadnja leta obiskujem kmetijsko-živilski sejem Grüne Woche v Berlinu, kjer se predstavljam na slovenski stojnici tudi zato, da bi morda pri čebelarjih iz drugih držav našel kakšen izdelek, ki bi ga bilo zanimivo dodati v svojo kolekcijo. A opažam, da drugje posvečajo precej manj pozornosti dodani vrednosti čebelarskih izdelkov kot mi.

Čebelje izdelke tržite pod blagovno znamko Tevževe dobrote. Od kod izvira to ime? Kaj vam blagovna znamka pomeni?

Po sinu Matevžu se blagovna znamka imenuje Tevževe dobrote, njen zaščitni znak pa je medvedek. Od trenutka, ko smo na etiketo natisnili tega medvedka in napis Tevževe dobrote ter jo prilepili na kozarec, smo začeli graditi svojo blagovno znamko, ki kupcem obljublja, da karkoli kupijo pod to znamko, bo kakovostno. Medu je v zadnjem času res malo, a blagovno znamko gradim tudi za prihodnja leta, ko nas narava morda tudi pozitivno preseneti in bo še kako pomembno, ali je blagovna znamka na trgu prepoznana in sprejeta.

Lahko opišete kakšen primer, ko ste opazili, da vaša blagovna znamka deluje?

V Mariboru vsako leto organiziramo dan čebelarstva, takrat se čebelarji predstavljamo na 25 stojnicah. Enkrat sem opazil babico in vnučko, ki sta se pogovarjali, da bosta kupili med. Babica ga je hotela kupiti pri drugem čebelarju, vnučka pa je zahtevala, da poiščeta »pravi« med z medvedkom na etiketi. To mi je pomembno, ker želim svojo blagovno znamko graditi zlasti pri otrocih. Z dvometrskim plišastim medvedom obiskujem vrtce in šole, otrokom pokažem svoje izdelke. Tako si zapomnijo mojo blagovno znamko in to so moji prihodnji kupci.

Kako tržite svojo izdelke iz medu?

Začeli smo na sejmih, zadnja štiri leta smo se s promocijo veliko ukvarjali v okviru zadruge, ki smo jo ustanovili z nekaj čebelarji. Uspelo nam je na razpisih in dobili smo nekaj evropskega denarja, da smo na številnih dogodkih doma in v tujini promovirali slovenski med z geografsko zaščito. Rezultat je, da tretjino medu izvozim, tretjino prodam šolam in vrtcem, preostanek pa prodam končnim kupcem na tržnicah in v trgovinah ter za poslovna darila.

Iz 200 panjev bi ob dobri letini dobili osem ton medu. Zaradi spomladanske pozebe ga je letos precej manj. Kaj se dogaja zadnjih pet let?

V zlatih časih bi lahko iz 200 panjev iztočil tudi več kot deset ton medu. Še leta 2013 smo v Sloveniji pridelali solidnih 2.400 ton medu. Leta 2014 je bila zelo slaba letina, vsega slovenskega medu je bilo le 470 ton. Leta 2015 se je ponovila povprečna letina z 2.100 tonami medu. Lani smo ga pridelali manj, letos pa je letina katastrofalna, morda je še slabša kot leta 2014. Gotovo je skupne pridelave manj kot 500 ton medu, povprečna letina medu v Sloveniji pa je od 1.500 do 2.500 ton. Sam panje tudi prevažam, zato lahko dosežem za odtenek boljše rezultate kot stacionarni čebelarji, a kljub temu imam v skladišču le nekaj ton medu. Iz tega bo treba narediti čim več izdelkov, ker so stroški enaki, pa tudi žena želi, da kaj primaknem za gospodinjstvo.

Kako prilagajate ponudbo, ko je medu manj?

Najprej poskušamo čim več medu in drugih izdelkov prodati v manjši embalaži. Usmerjamo se v prodajo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Ob zadnji solidni letini medu sem kupil stroj za graviranje, s katerim si pomagam pri personaliziranju poslovnih daril. V Termah Olimia v Podčetrtku smo kupili brunarico v kampu. Je navaden apartma, od zunaj pa preurejen v edinstveno Čebelarjevo hiško s panji, čebelarsko učno potjo z napisi o zanimivostih iz čebeljega sveta, zasadili smo medovite rastline. To ni nič posebnega, a že ime Čebelarjeva hiška pomaga pri spletnem trženju. Pričakujem, da bomo proti koncu leta dosegli 95-odstotno zasedenost apartmaja, kar je zelo dobro. Apartma sodi med dodatno ponudbo, s katero lahko nadomestimo upad prodaje zaradi slabe letine medu.

Kako ste leta 2014 začeli izvažati v Švico?

V Švici je žena znanega podjetnika ustanovila podjetje in začela zbirati denar, da bi zaščitila čebele tudi tako, da bi na travnike vrnila medonosne rastline. Na travnikih zaradi prepogostih košenj uspevajo predvsem trave, gospa pa jih je hotela zasejali s cvetjem in medonosnimi rastlinami ter dati kmetom v brezplačni najem, če jih bodo kosili šele po cvetenju. Tako bi čebelam zagotovili boljše pašne razmere. Do denarja za nakup travnikov pridejo z različnimi donacijami in prodajo medu. Pred petimi leti so začeli kupovati tudi moj med, ga spakirali v lično embalažo in ga skupaj z zgodbo prodajali za 60 evrov na kilogram. V Sloveniji je uspeh, če ga prodaš za več kot 10 evrov. Ko sem delal za njih na sejmu v Salzburgu, sem se predvsem naučil, da zgornje omejitve pri ceni ni; za vsako ceno in za vsako zgodbo se najde kupec, če je izdelek kakovosten, če sta zgodba in namen prava!

Skupaj s temi partnerji začenjamo nov projekt, kjer bomo družbeno odgovornim podjetjem v Švici in Sloveniji ponudili zakup panja v mojem čebelnjaku. Najprej bodo moje delo s temi čebelami spremljali s fotografij, pozneje pa sproti, saj bomo čebelnjak snemali. Tako bodo direktorji in lastniki podjetij dobili možnost, da prek čebelarjev pomagajo čebelam in naravi.

Kako pa ste začeli izvažati v Savdsko Arabijo?

Prek zdravnika, ki tam že prodaja med iz Jemna in Pakistana. Po konferenci na Dunaju si je ogledal še Slovenijo in po naključju stopil v našo trgovino Tevževe dobrote, se zaljubil v naš med in zgodba se je začela. V Savdsko Arabijo izvažam tudi med z dodatki, največ se ga proda s črno kumino, ki je njihova tradicionalna začimba. V tujini je najtežje najti kupca, primernega velikosti slovenskih čebelarjev, ki bi odkupil na primer le tono medu, a to po pravi ceni.

Ali zaradi slabe letine medu v zadnjih letih razmišljate, da bi več prihodkov ustvarili z drugimi storitvami, kot je čebelarski turizem?

Dodatne storitve so nujne. Z 200 panji preživljam sebe in še enega zaposlenega. Imam dve možnosti. Ali povečam število panjev in število zaposlenih ali se še bolj usmerim v medeno kozmetiko, medene pijače in čebelarski turizem.

O kakšnih dodatnih storitvah razmišljate?

Na posestvu zraven stanovanjske hiše bi uredili prav poseben medoviti vrt, kjer bodo obiskovalci med igranjem mini golfa spoznali, kako nastaja med. Zraven bo tudi manjši obrat za predelavo medu. Ta projekt čaka na boljše čase ali kakšne vlagatelje.

Kaj svetujete drugim čebelarjem, ko zaradi vremenskih razmer in podnebnih sprememb pridelajo manj medu?

Slovenskim čebelarjem je težko karkoli predlagati, ker domač med brez težav prodajo. Pri nas je 99 odstotkov hobi čebelarjev, ki so zadovoljni, če jim prihodki pokrijejo vsaj stroške, in tako ne čutijo potrebe, da bi med prodali po višji ceni. Bolj profesionalnim čebelarjem, ki se z medom preživljajo, pa svetujem povezovanje pri trženju in prodaji, iz male količine medu pa naj delajo izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Po kakšni ceni naj hobi čebelarji prodajajo med?

Kilogram medu ne bi smel stati pod 10 evrov. V zadnjih letih so nam pomagali trgovski centri, ki so včasih razprodajali med in čebelarje silili v znižanje cen. Tega zdaj ne delajo več, tu in tam je kakšna akcija, ko največji kozarec medu ponujajo za štiri evre, a dvomim, da je v njem kakovosten med. Povprečno pa trgovski centri prodajajo med po 13 do 15 evrov za kilogram. Ni potrebe, da bi bili čebelarji precej cenejši kot trgovski centri.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Po Evropi vse bolj zmanjkuje masla; jim ga lahko prodamo Slovenci? 3

Bi nas moralo skrbeti, da konec leta masla na slovenskem trgu ne bo več dovolj? Francozi in Angleži po poročanju Bloomberga že od...

AGROBIZ
Podražitve hrane: je vzrok res premalo hrane, dražji transport ali so krivi »spin doktorji«?

Kaj poganja ceno hrane? Govorice in »spini« proizvajalcev, pa tudi vreme, neprilagojeno kmetijstvo, proizvodnja biogoriv in dražji...

AGROBIZ
Novice
Novice ABC trženja hrane s kmetij

Toliko časa in denarja, kot kmetje vložijo v pridelavo hrane, morajo posvetiti tudi iskanju kupcev in rasti prodaje

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj bo s cenami hrane? Maslo se draži, sladkor ceni. In svinjske polovice?

Aleš Kuhar: Proizvodnja masla v EU je sicer stabilna, vendar se je trg odzval na velik primanjkljaj v zalogah mleka v prahu zaradi...

AGROBIZ
Novice
Novice Inovativen mladi kmet Matic Vizjak se ukvarja s čiliji in čebelarstvom

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine sta za inovativnega mladega kmeta razglasili Matica Vizjaka...

AGROBIZ
Novice
Novice Za 25 evrov in DDV na Snagi dobite tono komposta

V regijskem centru za ravnanje z odpadki v Ljubljani iz ločeno zbranih bioloških odpadkov in zelenega odreza proizvedejo 2.300 ton...