Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Kaj bo s cenami hrane? Maslo se draži, sladkor ceni. In svinjske polovice?

Čas branja: 4 min
06.10.2017  07:00
Aleš Kuhar: Proizvodnja masla v EU je sicer stabilna, vendar se je trg odzval na velik primanjkljaj v zalogah mleka v prahu zaradi krčenja proizvodnje mleka; prilagajanje bo še trajalo
Kaj bo s cenami hrane? Maslo se draži, sladkor ceni. In svinjske polovice?
Sladkor, ki ima veliko težo v agregatnih kazalcih, se je v zadnjem letu in pol močno pocenil, vsi ostali prehrambni indeksi cen pa rastejo, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Cena sladkorja in masla - to sta ta hip zelo aktualni temi, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki je na nabavnem vrhu Združenja nabavnikov Slovenije napovedoval gibanja cen hrane (več: Sedem sporočil z Nabavnega vrha 2017 ).

Kaj se dogaja na prehranskem trgu?

»Gibanje cen je v veliki meri mogoče pojasniti s fundamentalnimi tržnimi dejavniki, torej s ponudbo in povpraševanjem«, pravi Kuhar. Indeks IMF, s katerim spremljajo svetovne cene kmetijskih izdelkov, kaže, da so se cene od konca leta 2015, ko smo dosegli dno, odbile, in zdaj smo približno na povprečju cen zadnjih dvajsetih let. Kljub temu Kuhar ne pričakuje velikih pritiskov na cene in tudi ne pričakuje obdobja visokih cen. Kje lahko pričakujemo nihanja?

Padec sladkornih kvot, ponudba v nebo

Sladkor ima veliko težo v mednarodnih indeksih hrane in ta se je v zadnjem letu in pol zelo pocenil, vsi ostali prehrambni agregati pa rastejo. »Sladkor je poceni, ker je bila dobra letina in ker sta Kitajska ter Indija, ki sta veliki uvoznici evropskega sladkorja, zvišali carine«, pravi Kuhar.

Pri Bloombergu sicer pišejo, da bodo zaloge sladkorja v Evropi zrasle za petino zaradi opuščenega sistema kvot, cene pa bodo upadale zaradi presežnih zalog. EU je sicer opustila kvote prejšnji vikend, veljale pa so eno desetletje.

Nizke cene sladkorja niso dobra novica za vse

Evropska podjetja, ki proizvajajo sladkor, lahko zdaj prvič po desetih letih pridelajo in izvozijo neomejene količine sladkorja. Veliki proizvajalci, ko so francoski Tereos in nemški Suedzucker, že pospešeno povečujejo zmogljivosti. Opuščanje omejevanja proizvodnje sladkorja s kvotami, ki so v EU veljale zadnjih deset let, bo povzročilo spremembe tudi na svetovnem trgu sladkorja, napovedujejo pri Bloombergu, ker bo verjetno manj uvoza iz Afrike ali karibskih držav. V letošnjem letu so sicer cene sladkorja upadle za 28 odstotkov, kar je največji upad med 22 kmetijskimi surovinami, ki jih spremljajo pri Bloombergu. Sladkor je bil v EU precej dražji kot drugod po svetu. Povprečne EU cene so približno pri 500 evrih za tono (590 dolarjev), v Londonu pa se trguje z opcijami na sladkor pri 363 dolarjih za tono. Nizke cene sladkorja bi lahko dobro vplivale na cene v prehrambni industriji, pri farmacevtih in drugih proizvajalcih, ki uporabljajo sladkor. Ni pa to najboljša novica za tiste, ki so nasprotujejo prevelikim količinam sladkorja v prehrambnih izdelkih zaradi pogubnih učinkov na zdravje.

Cena mleka in masla navzgor

Medtem ko cene sladkorja drsijo navzdol, hitro naraščajo cene mleka in mlečnih izdelkov. »Globalna ponudba na izvoznih trgih je začela upadati, reakcijo pa že vidimo na trgu masla«, pravi Kuhar. V zadnjih štirih letih je proizvodnja mleka zaradi nizke donosnosti upadala. Ker zaloge mlečnega prahu upadajo, se to pozna tudi na cenah masla. Povprečna cena mleka v EU je v letu in pol zrasla za 10 evrskih centov na liter. To pospešuje proizvodnjo mleka. In kako bo s cenami masla? Proizvodnja v EU je sicer stabilna, vendar je trg odreagiral na velik primanjkljaj v zalogah in gradnja teh zalog bo še nekaj časa trajala, meni Kuhar.

»Zadnje projekcije OECD in organizacije FAO (organizacija za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih) sicer kažejo, da do leta 2026 ne bo prišlo do velikih podražitev,« pravi Kuhar.

Zalog pšenice je veliko, vendar bodo cene rasle

Cene žit, od koruze do pšenice, zadnja tri leta upadajo, tudi to je mogoče pojasniti s fundamenti: globalne zaloge pšenice so zaradi dobrih letin na visokih ravneh. »Za naprej pa so projekcije skrb zbujajoče. Poraba naj bi v skladu z napovedmi hitro naraščala, svetovna proizvodnja pa upadala, kar bi lahko cene žita potisnilo navzgor«, pravi Kuhar. To je že opaziti pri terminskih poslih za pšenico, rast je napovedana tudi za prihodnje leto. Nekoliko drugače je pri cenah soje, kjer se terminske pogodbe za marec 2018 sklepajo po razmeroma ugodnih cenah.

Svinjske polovice: krepitev izvoza Nemčije, ZDA in Španije

Cene svinjskih polovic so te dni občutno nad dolgoletnim povprečjem. Spremembe na trgu je mogoče zaznati tudi v Sloveniji, ki je odprta do gibanj v EU. »V obdobju 1993 - 2013 se je obseg trgovanja s svinjino podvojil, rast je bila kar 220,9-odstotna. H globalni rasti izvoza svinjine so najbolj prispevale tri največje pridelovalke: Nemčija, ZDA in Španija, kjer so izvoz v tem obdobju najhitreje povečevali izvoz«, pravi Kuhar. Največja porabnica svinjine na svetu je Kitajska. Agrarni ekonomist je sicer omenjal katastrofalne osebne izkušnje s kupovanjem mesa v Sloveniji: zelo težko je dobiti slovensko meso, na trgu so večinoma amortizirane molznice iz vzhodne Evrope.

Slovenija: rast cen dobaviteljev hrane počasna, marže trgovcev hitre

Statistika kaže, da rast cen proizvajalcev hrane ves čas zaostaja za rastjo cen trgovcev. »Slovenija je med državami EU zadnja pri rasti cen proizvajalcev. Na trgu je veliko neskladje, ker so se maloprodajne cene povečevale bistveno hitreje, kot so se povečevale cene pri dobaviteljih, kar pomeni, da so se marže trgovcev povečevale. Glavna strukturna težava slovenskih prehrambnih izdelkov pa je, da izrazito povečujemo uvoz blaga z visoko dodano vrednostjo, pri izvozu pa je trend ravno nasproten: izvažamo vedno več surovin z nizko dodano vrednostjo. To je v nasprotju z našimi cilji in ostaja velik strukturni problem agroživilstva v Sloveniji.

Velik kmetijski zaostanek Slovenije

Že tretje leto se na trgu kažejo znaki poslovne stabilizacije prehranskega trga po prodaji Mercatorja. Tržni deleži mednarodnih diskontnih trgovcev naraščajo, vsa glavna podjetja so v normalni poslovni kondiciji. »Ali že lahko govorimo o ustreznih temeljih za razvojni preskok? Ta je nujen, ker je zaostanek Slovenije na področju kmetijstva tako velik, da sploh ne sledimo več, kaj se v svetu dogaja. Kmetijstvo in živilska industrija sta povsem odvisna od politike na področju kmetijstva in živilstva, uporabljamo pa slabo usklajene inštrumente. »Naša politika ne razume dobro, kaj bi bilo treba delati, da bi dosegli tempo razvoja v razvitih državah. Pri ukrepih pogosto izumljamo toplo vodo, čeprav bi lahko uporabili marsikatero dobro rešitev, ki že obstaja. Opaziti je tudi veliko fascinacijo sistema z mikrozgodbami«, meni Kuhar.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...