Okoljske in zdravstvene bi uporabo glifosata v EU prepovedale Okoljske in zdravstvene bi uporabo glifosata v EU prepovedale V sredo naj bi članice EU odločale, ali bodo obnovile oziroma podaljšale dovoljenje za uporabo glifosata. S tem herbicidom zatirajo plevel in ga uporabljajo tudi v sadjarstvu, po nekaterih raziskavah pa naj bi bil rakotvoren
Kako bi vinogradništvo in vinarstvo potegnili iz stagnacije Kako bi vinogradništvo in vinarstvo potegnili iz stagnacije Če bi vsi vinogradniki in vinarji prijavili dejanske količine grozdja in vina, bi dobili podlago, da izkoreninimo prodajo vina na črno
Klet Brda in Puklavec Family Wines povečujeta prodajo doma in izvoz Klet Brda in Puklavec Family Wines povečujeta prodajo doma in izvoz Klet Brda je največja vinska klet in največja izvoznica vina, ki na domačem trgu povečuje prodajo dražjih vin; o vidni rasti prodaje v Sloveniji, na Hrvaškem in večini tujih trgov govori tudi Puklavec Family Wines
Ptujska klet upa na 20-odstotno rast prihodkov Ptujska klet upa na 20-odstotno rast prihodkov Povečujejo izvoz vina, prihodnje leto bi ga radi samo v ZDA izvozili sto tisoč steklenic

Kaj bo s cenami hrane? Maslo se draži, sladkor ceni. In svinjske polovice?

06.10.2017  07:00
Aleš Kuhar: Proizvodnja masla v EU je sicer stabilna, vendar se je trg odzval na velik primanjkljaj v zalogah mleka v prahu zaradi krčenja proizvodnje mleka; prilagajanje bo še trajalo
Kaj bo s cenami hrane? Maslo se draži, sladkor ceni. In svinjske polovice?
Sladkor, ki ima veliko težo v agregatnih kazalcih, se je v zadnjem letu in pol močno pocenil, vsi ostali prehrambni indeksi cen pa rastejo, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Foto: Jure Makovec

Cena sladkorja in masla - to sta ta hip zelo aktualni temi, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki je na nabavnem vrhu Združenja nabavnikov Slovenije napovedoval gibanja cen hrane (več: Sedem sporočil z Nabavnega vrha 2017 ).

Kaj se dogaja na prehranskem trgu?

»Gibanje cen je v veliki meri mogoče pojasniti s fundamentalnimi tržnimi dejavniki, torej s ponudbo in povpraševanjem«, pravi Kuhar. Indeks IMF, s katerim spremljajo svetovne cene kmetijskih izdelkov, kaže, da so se cene od konca leta 2015, ko smo dosegli dno, odbile, in zdaj smo približno na povprečju cen zadnjih dvajsetih let. Kljub temu Kuhar ne pričakuje velikih pritiskov na cene in tudi ne pričakuje obdobja visokih cen. Kje lahko pričakujemo nihanja?

Padec sladkornih kvot, ponudba v nebo

Sladkor ima veliko težo v mednarodnih indeksih hrane in ta se je v zadnjem letu in pol zelo pocenil, vsi ostali prehrambni agregati pa rastejo. »Sladkor je poceni, ker je bila dobra letina in ker sta Kitajska ter Indija, ki sta veliki uvoznici evropskega sladkorja, zvišali carine«, pravi Kuhar.

Pri Bloombergu sicer pišejo, da bodo zaloge sladkorja v Evropi zrasle za petino zaradi opuščenega sistema kvot, cene pa bodo upadale zaradi presežnih zalog. EU je sicer opustila kvote prejšnji vikend, veljale pa so eno desetletje.

Nizke cene sladkorja niso dobra novica za vse

Evropska podjetja, ki proizvajajo sladkor, lahko zdaj prvič po desetih letih pridelajo in izvozijo neomejene količine sladkorja. Veliki proizvajalci, ko so francoski Tereos in nemški Suedzucker, že pospešeno povečujejo zmogljivosti. Opuščanje omejevanja proizvodnje sladkorja s kvotami, ki so v EU veljale zadnjih deset let, bo povzročilo spremembe tudi na svetovnem trgu sladkorja, napovedujejo pri Bloombergu, ker bo verjetno manj uvoza iz Afrike ali karibskih držav. V letošnjem letu so sicer cene sladkorja upadle za 28 odstotkov, kar je največji upad med 22 kmetijskimi surovinami, ki jih spremljajo pri Bloombergu. Sladkor je bil v EU precej dražji kot drugod po svetu. Povprečne EU cene so približno pri 500 evrih za tono (590 dolarjev), v Londonu pa se trguje z opcijami na sladkor pri 363 dolarjih za tono. Nizke cene sladkorja bi lahko dobro vplivale na cene v prehrambni industriji, pri farmacevtih in drugih proizvajalcih, ki uporabljajo sladkor. Ni pa to najboljša novica za tiste, ki so nasprotujejo prevelikim količinam sladkorja v prehrambnih izdelkih zaradi pogubnih učinkov na zdravje.

Cena mleka in masla navzgor

Medtem ko cene sladkorja drsijo navzdol, hitro naraščajo cene mleka in mlečnih izdelkov. »Globalna ponudba na izvoznih trgih je začela upadati, reakcijo pa že vidimo na trgu masla«, pravi Kuhar. V zadnjih štirih letih je proizvodnja mleka zaradi nizke donosnosti upadala. Ker zaloge mlečnega prahu upadajo, se to pozna tudi na cenah masla. Povprečna cena mleka v EU je v letu in pol zrasla za 10 evrskih centov na liter. To pospešuje proizvodnjo mleka. In kako bo s cenami masla? Proizvodnja v EU je sicer stabilna, vendar je trg odreagiral na velik primanjkljaj v zalogah in gradnja teh zalog bo še nekaj časa trajala, meni Kuhar.

»Zadnje projekcije OECD in organizacije FAO (organizacija za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih) sicer kažejo, da do leta 2026 ne bo prišlo do velikih podražitev,« pravi Kuhar.

Zalog pšenice je veliko, vendar bodo cene rasle

Cene žit, od koruze do pšenice, zadnja tri leta upadajo, tudi to je mogoče pojasniti s fundamenti: globalne zaloge pšenice so zaradi dobrih letin na visokih ravneh. »Za naprej pa so projekcije skrb zbujajoče. Poraba naj bi v skladu z napovedmi hitro naraščala, svetovna proizvodnja pa upadala, kar bi lahko cene žita potisnilo navzgor«, pravi Kuhar. To je že opaziti pri terminskih poslih za pšenico, rast je napovedana tudi za prihodnje leto. Nekoliko drugače je pri cenah soje, kjer se terminske pogodbe za marec 2018 sklepajo po razmeroma ugodnih cenah.

Svinjske polovice: krepitev izvoza Nemčije, ZDA in Španije

Cene svinjskih polovic so te dni občutno nad dolgoletnim povprečjem. Spremembe na trgu je mogoče zaznati tudi v Sloveniji, ki je odprta do gibanj v EU. »V obdobju 1993 - 2013 se je obseg trgovanja s svinjino podvojil, rast je bila kar 220,9-odstotna. H globalni rasti izvoza svinjine so najbolj prispevale tri največje pridelovalke: Nemčija, ZDA in Španija, kjer so izvoz v tem obdobju najhitreje povečevali izvoz«, pravi Kuhar. Največja porabnica svinjine na svetu je Kitajska. Agrarni ekonomist je sicer omenjal katastrofalne osebne izkušnje s kupovanjem mesa v Sloveniji: zelo težko je dobiti slovensko meso, na trgu so večinoma amortizirane molznice iz vzhodne Evrope.

Slovenija: rast cen dobaviteljev hrane počasna, marže trgovcev hitre

Statistika kaže, da rast cen proizvajalcev hrane ves čas zaostaja za rastjo cen trgovcev. »Slovenija je med državami EU zadnja pri rasti cen proizvajalcev. Na trgu je veliko neskladje, ker so se maloprodajne cene povečevale bistveno hitreje, kot so se povečevale cene pri dobaviteljih, kar pomeni, da so se marže trgovcev povečevale. Glavna strukturna težava slovenskih prehrambnih izdelkov pa je, da izrazito povečujemo uvoz blaga z visoko dodano vrednostjo, pri izvozu pa je trend ravno nasproten: izvažamo vedno več surovin z nizko dodano vrednostjo. To je v nasprotju z našimi cilji in ostaja velik strukturni problem agroživilstva v Sloveniji.

Velik kmetijski zaostanek Slovenije

Že tretje leto se na trgu kažejo znaki poslovne stabilizacije prehranskega trga po prodaji Mercatorja. Tržni deleži mednarodnih diskontnih trgovcev naraščajo, vsa glavna podjetja so v normalni poslovni kondiciji. »Ali že lahko govorimo o ustreznih temeljih za razvojni preskok? Ta je nujen, ker je zaostanek Slovenije na področju kmetijstva tako velik, da sploh ne sledimo več, kaj se v svetu dogaja. Kmetijstvo in živilska industrija sta povsem odvisna od politike na področju kmetijstva in živilstva, uporabljamo pa slabo usklajene inštrumente. »Naša politika ne razume dobro, kaj bi bilo treba delati, da bi dosegli tempo razvoja v razvitih državah. Pri ukrepih pogosto izumljamo toplo vodo, čeprav bi lahko uporabili marsikatero dobro rešitev, ki že obstaja. Opaziti je tudi veliko fascinacijo sistema z mikrozgodbami«, meni Kuhar.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Po Evropi vse bolj zmanjkuje masla; jim ga lahko prodamo Slovenci? 3

Bi nas moralo skrbeti, da konec leta masla na slovenskem trgu ne bo več dovolj? Francozi in Angleži po poročanju Bloomberga že od...

AGROBIZ
Podražitve hrane: je vzrok res premalo hrane, dražji transport ali so krivi »spin doktorji«?

Kaj poganja ceno hrane? Govorice in »spini« proizvajalcev, pa tudi vreme, neprilagojeno kmetijstvo, proizvodnja biogoriv in dražji...

AGROBIZ
Novice
Novice ABC trženja hrane s kmetij

Toliko časa in denarja, kot kmetje vložijo v pridelavo hrane, morajo posvetiti tudi iskanju kupcev in rasti prodaje

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj bo s cenami hrane? Maslo se draži, sladkor ceni. In svinjske polovice?

Aleš Kuhar: Proizvodnja masla v EU je sicer stabilna, vendar se je trg odzval na velik primanjkljaj v zalogah mleka v prahu zaradi...

AGROBIZ
Novice
Novice Inovativen mladi kmet Matic Vizjak se ukvarja s čiliji in čebelarstvom

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine sta za inovativnega mladega kmeta razglasili Matica Vizjaka...

AGROBIZ
Novice
Novice Za 25 evrov in DDV na Snagi dobite tono komposta

V regijskem centru za ravnanje z odpadki v Ljubljani iz ločeno zbranih bioloških odpadkov in zelenega odreza proizvedejo 2.300 ton...