Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Kaj bo s cenami hrane? Maslo se draži, sladkor ceni. In svinjske polovice?

Čas branja: 4 min
06.10.2017  07:00
Aleš Kuhar: Proizvodnja masla v EU je sicer stabilna, vendar se je trg odzval na velik primanjkljaj v zalogah mleka v prahu zaradi krčenja proizvodnje mleka; prilagajanje bo še trajalo
Kaj bo s cenami hrane? Maslo se draži, sladkor ceni. In svinjske polovice?
Sladkor, ki ima veliko težo v agregatnih kazalcih, se je v zadnjem letu in pol močno pocenil, vsi ostali prehrambni indeksi cen pa rastejo, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Cena sladkorja in masla - to sta ta hip zelo aktualni temi, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki je na nabavnem vrhu Združenja nabavnikov Slovenije napovedoval gibanja cen hrane (več: Sedem sporočil z Nabavnega vrha 2017 ).

Kaj se dogaja na prehranskem trgu?

»Gibanje cen je v veliki meri mogoče pojasniti s fundamentalnimi tržnimi dejavniki, torej s ponudbo in povpraševanjem«, pravi Kuhar. Indeks IMF, s katerim spremljajo svetovne cene kmetijskih izdelkov, kaže, da so se cene od konca leta 2015, ko smo dosegli dno, odbile, in zdaj smo približno na povprečju cen zadnjih dvajsetih let. Kljub temu Kuhar ne pričakuje velikih pritiskov na cene in tudi ne pričakuje obdobja visokih cen. Kje lahko pričakujemo nihanja?

Padec sladkornih kvot, ponudba v nebo

Sladkor ima veliko težo v mednarodnih indeksih hrane in ta se je v zadnjem letu in pol zelo pocenil, vsi ostali prehrambni agregati pa rastejo. »Sladkor je poceni, ker je bila dobra letina in ker sta Kitajska ter Indija, ki sta veliki uvoznici evropskega sladkorja, zvišali carine«, pravi Kuhar.

Pri Bloombergu sicer pišejo, da bodo zaloge sladkorja v Evropi zrasle za petino zaradi opuščenega sistema kvot, cene pa bodo upadale zaradi presežnih zalog. EU je sicer opustila kvote prejšnji vikend, veljale pa so eno desetletje.

Nizke cene sladkorja niso dobra novica za vse

Evropska podjetja, ki proizvajajo sladkor, lahko zdaj prvič po desetih letih pridelajo in izvozijo neomejene količine sladkorja. Veliki proizvajalci, ko so francoski Tereos in nemški Suedzucker, že pospešeno povečujejo zmogljivosti. Opuščanje omejevanja proizvodnje sladkorja s kvotami, ki so v EU veljale zadnjih deset let, bo povzročilo spremembe tudi na svetovnem trgu sladkorja, napovedujejo pri Bloombergu, ker bo verjetno manj uvoza iz Afrike ali karibskih držav. V letošnjem letu so sicer cene sladkorja upadle za 28 odstotkov, kar je največji upad med 22 kmetijskimi surovinami, ki jih spremljajo pri Bloombergu. Sladkor je bil v EU precej dražji kot drugod po svetu. Povprečne EU cene so približno pri 500 evrih za tono (590 dolarjev), v Londonu pa se trguje z opcijami na sladkor pri 363 dolarjih za tono. Nizke cene sladkorja bi lahko dobro vplivale na cene v prehrambni industriji, pri farmacevtih in drugih proizvajalcih, ki uporabljajo sladkor. Ni pa to najboljša novica za tiste, ki so nasprotujejo prevelikim količinam sladkorja v prehrambnih izdelkih zaradi pogubnih učinkov na zdravje.

Cena mleka in masla navzgor

Medtem ko cene sladkorja drsijo navzdol, hitro naraščajo cene mleka in mlečnih izdelkov. »Globalna ponudba na izvoznih trgih je začela upadati, reakcijo pa že vidimo na trgu masla«, pravi Kuhar. V zadnjih štirih letih je proizvodnja mleka zaradi nizke donosnosti upadala. Ker zaloge mlečnega prahu upadajo, se to pozna tudi na cenah masla. Povprečna cena mleka v EU je v letu in pol zrasla za 10 evrskih centov na liter. To pospešuje proizvodnjo mleka. In kako bo s cenami masla? Proizvodnja v EU je sicer stabilna, vendar je trg odreagiral na velik primanjkljaj v zalogah in gradnja teh zalog bo še nekaj časa trajala, meni Kuhar.

»Zadnje projekcije OECD in organizacije FAO (organizacija za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih) sicer kažejo, da do leta 2026 ne bo prišlo do velikih podražitev,« pravi Kuhar.

Zalog pšenice je veliko, vendar bodo cene rasle

Cene žit, od koruze do pšenice, zadnja tri leta upadajo, tudi to je mogoče pojasniti s fundamenti: globalne zaloge pšenice so zaradi dobrih letin na visokih ravneh. »Za naprej pa so projekcije skrb zbujajoče. Poraba naj bi v skladu z napovedmi hitro naraščala, svetovna proizvodnja pa upadala, kar bi lahko cene žita potisnilo navzgor«, pravi Kuhar. To je že opaziti pri terminskih poslih za pšenico, rast je napovedana tudi za prihodnje leto. Nekoliko drugače je pri cenah soje, kjer se terminske pogodbe za marec 2018 sklepajo po razmeroma ugodnih cenah.

Svinjske polovice: krepitev izvoza Nemčije, ZDA in Španije

Cene svinjskih polovic so te dni občutno nad dolgoletnim povprečjem. Spremembe na trgu je mogoče zaznati tudi v Sloveniji, ki je odprta do gibanj v EU. »V obdobju 1993 - 2013 se je obseg trgovanja s svinjino podvojil, rast je bila kar 220,9-odstotna. H globalni rasti izvoza svinjine so najbolj prispevale tri največje pridelovalke: Nemčija, ZDA in Španija, kjer so izvoz v tem obdobju najhitreje povečevali izvoz«, pravi Kuhar. Največja porabnica svinjine na svetu je Kitajska. Agrarni ekonomist je sicer omenjal katastrofalne osebne izkušnje s kupovanjem mesa v Sloveniji: zelo težko je dobiti slovensko meso, na trgu so večinoma amortizirane molznice iz vzhodne Evrope.

Slovenija: rast cen dobaviteljev hrane počasna, marže trgovcev hitre

Statistika kaže, da rast cen proizvajalcev hrane ves čas zaostaja za rastjo cen trgovcev. »Slovenija je med državami EU zadnja pri rasti cen proizvajalcev. Na trgu je veliko neskladje, ker so se maloprodajne cene povečevale bistveno hitreje, kot so se povečevale cene pri dobaviteljih, kar pomeni, da so se marže trgovcev povečevale. Glavna strukturna težava slovenskih prehrambnih izdelkov pa je, da izrazito povečujemo uvoz blaga z visoko dodano vrednostjo, pri izvozu pa je trend ravno nasproten: izvažamo vedno več surovin z nizko dodano vrednostjo. To je v nasprotju z našimi cilji in ostaja velik strukturni problem agroživilstva v Sloveniji.

Velik kmetijski zaostanek Slovenije

Že tretje leto se na trgu kažejo znaki poslovne stabilizacije prehranskega trga po prodaji Mercatorja. Tržni deleži mednarodnih diskontnih trgovcev naraščajo, vsa glavna podjetja so v normalni poslovni kondiciji. »Ali že lahko govorimo o ustreznih temeljih za razvojni preskok? Ta je nujen, ker je zaostanek Slovenije na področju kmetijstva tako velik, da sploh ne sledimo več, kaj se v svetu dogaja. Kmetijstvo in živilska industrija sta povsem odvisna od politike na področju kmetijstva in živilstva, uporabljamo pa slabo usklajene inštrumente. »Naša politika ne razume dobro, kaj bi bilo treba delati, da bi dosegli tempo razvoja v razvitih državah. Pri ukrepih pogosto izumljamo toplo vodo, čeprav bi lahko uporabili marsikatero dobro rešitev, ki že obstaja. Opaziti je tudi veliko fascinacijo sistema z mikrozgodbami«, meni Kuhar.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.