Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

Kaj se lahko kmetijska podjetja naučijo od najboljših

Čas branja: 6 min
12.10.2017  20:00
Preberite, kako najboljša podjetja rastejo in ohranjajo svojo konkurenčnost.
Kaj se lahko kmetijska podjetja naučijo od najboljših

Obveščaj me o novih člankih:  

Konkurenčna živinoreja in prireja mleka

Skupina Farme Ihan vzredi največ prašičev pri nas, od vsega začetka imajo tudi svojo selekcijo. »Sami in v kooperaciji s 60 družinskimi kmetijami trenutno vzredimo 3.800 plemenskih svinj in mladic ter 90 tisoč tekačev - štiri tedne starih prašičev - na leto,« pravi Antoaneta G. Kuhar. Ob dobri veterinarski oskrbi (porabijo štirikrat manj zdravil na prašiča od slovenskega povprečja) in krmi jim uspeva visokoproduktivna reja. Dokaz: 28 odstavljenih pujskov na svinjo v letu 2016. »Edini v Sloveniji zagotavljamo sledljivost od izvora in kakovostno meso v Sloveniji rojenih in rejenih prašičev,« poudarja sogovornica. Pod blagovno znamko Anton na domačem trgu prodajajo meso in mesne izdelke brez glutena, soje, umetnih barvil in ojačevalcev okusa, pri tem pa poudarjajo svežino in kratke nabavne poti.

Nadpovprečne rezultate dosegajo tudi pri govedoreji. Z 850 kravami molznicami in 7,6 milijona litri lani oddanega mleka so med vodilnimi rejci mleka v Evropi. Prehiteli so slovensko povprečje (21,9 litra mleka na kravo na molzni dan) in lani imeli povprečno dobrih 30 litrov mleka na molzni dan. Povprečno mlečnost bodo prihodnje leto povečali na 33 litrov mleka na kravo na molzni dan.

Lani je skupina Farme Ihan, ki je v lasti slabe banke in zaposluje skoraj 300 ljudi, imela izgubo, iz tekočega poslovanja pa dober milijon evrov EBITDA, ki se ga letos trudijo povečati, in nekaj čez 30 milijonov evrov prihodkov. V dveh letih bodo v novo opremo vložili okoli milijon evrov.

Večja pridelava zelenjave v rastlinjakih

Med kooperanti Farme Ihan je tudi podjetje Jeruzalem Ormož SAT, ki na leto vzredi osem tisoč prašičev in se ukvarja še s poljedelstvom. Pol prašičev redijo za Farme Ihan, pol pa za slovenske mesarje, kot so Celjske mesnine in Košaki. »Usmerjamo se v precizno kmetovanje, ki je do okolja bolj prijazno. V osnovna sredstva za prašičerejo in poljedelstvo smo v zadnjih 10 letih vložili 5,4 milijona evrov, od tega 700 tisoč evrov v nakup kmetijske zemlje, zadnja večja naložba pa je bila v novo sušilnico za žita,« pravi direktor Marko Plohl.

Na 1.125 hektarjih v kolobarju pridelujejo koruzo in krušno pšenico, ječmen, oljno ogrščico in sojo. Pridelajo največ buč v Sloveniji, hčerinska oljarna Jeruzalem SAT pa jih stisne v bučno olje. Na 45 hektarjih imajo najbolj vzhodno hmeljišče pri nas. Hmelj in oljno ogrščico izvažajo v Nemčijo in Avstrijo. Koruzo in ječmen porabijo za krmo prašičev, nekaj ju tudi prodajo. Večino pšenice odkupijo slovenski mlini - Mlin Korošec, Žito in Mlinotest. »Letos smo začeli s pridelavo sladkorne in rdeče pese,« pravi direktor Marko Plohl.

V skupini Jeruzalem Ormož SAT sta še dve hčerinski podjetji - oljarna in mešalnica krmil Jeruzalem SAT in Avtocenter Ormož, ki prodaja kmetijsko mehanizacijo. Po propadu Kmetijske zadruge Ormož so lani začeli tesneje sodelovati s kmeti in vzpostavili kooperacije z oljnimi bučami, žiti, koruzo, sojo, oljno ogrščico … Lotili se bodo gojenja zelenjave, tudi v rastlinjakih. Do konca leta 2018 bodo v kmetijske stroje vložili 150 tisoč evrov, pol milijona prihodnje leto v sušilnico hmelja, v petih letih pa milijon v povečanje živinoreje in posodobitev hlevov. »Cilj vsega tega je dvig dodane vrednosti na zaposlenega, ki je lani znašala 45 tisoč evrov,« še pravi Marko Plohl.

Prihodnost je v novih tehnologijah in digitalizaciji kmetijstva

»Navade kupcev se spreminjajo, zato je treba stalno vlagati v nove tehnologije in digitalizacijo pridelave. To je prihodnost slovenskega kmetijstva in pot, da izboljšamo konkurenčnost, povečamo dodano vrednost na zaposlenega in optimiziramo stroške. V skupini investiramo okoli dva milijona evrov na leto,« pravi Branko Virag, člane uprave Skupine Panvita. Le-ta v kmetijstvu in trgovini, predelavi mesa ter energetiki zaposluje 580 ljudi, lani pa so ustvarili 96 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov.

Uredili so računalniško vodenje namakanja na 740 hektarjih, kar je stalo več kot pet milijonov evrov. Nova računalniško krmiljena sušilnica žit je stala milijon in pol evrov. S pol milijona so posodobili proizvodnjo krme, z milijonom poljedelstvo, z dvema milijonoma pa mesno predelavo … Patentirali so sistem za avtomatsko krmljenje piščancev, če omenimo le nekaj večjih naložb.

Panvita na več kot štiri tisoč hektarjih prideluje poljščine, jagode, šparglje, lubenice, zadnja leta tudi po 50 ton ajde in prosa za kašo. Na 82 hektarjih se ukvarjajo z ekološko pridelavo. Kooperacijo so vzpostavili z več kot dva tisoč družinskimi kmetijami na področju poljedelstva, zelenjadarstva, reje piščancev in prašičev. Za Farmami Ihan so drugi največji prašičerejec in tretji največji ponudnik piščancev. Njihova tri mesnopredelovalna podjetja ponujajo pet tisoč ton rdečega mesa, sedem tisoč ton belega mesa in prav toliko mesnih izdelkov na leto. Izvozijo okoli 15 odstotkov mesa in mesnin, kar jim prinese milijon evrov. »Kmetijska zemljišč so osnova za vse procese v agroživilski verigi,« poudarja Virag.

Do živali prijazna reja odpira vrata na tuje trge

Skupina Perutnine Ptuj, ki pri nas, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji zaposluje 3.700 ljudi, je največji ponudnik perutninskega mesa v jugovzhodni Evropi. Ob pomoči več kot 240 družinskih kmetij kot kooperantov dajo na trg 83 tisoč ton mesa in mesnih izdelkov na leto. Dve tretjini lastne proizvodnje izvozijo v EU in letno ustvarijo 245 milijonov evrov prihodkov.

Nadzorujejo vse korake na poti od njive do vilic, ki vključujejo pridelavo krme, rejo piščancev, proizvodnjo krmil, mesno predelavo, logistiko, veterinarsko oskrbo in vse do prodajnih polic ter uporabe odpadkov za obnovljive vire energije. Že leta 2008 so uvedli učinkovit in uspešen poslovni model, ki temelji na spremenjeni obdelavi tal (ohranitvena obdelava brez oranja), preciznem poljedelstvu (ceneje pridelajo več ob manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev) in kroženju hranil po sistemu krožnega gospodarstva, pravi Franc Veršič, direktor hčerinskega podjetja PP Agro.

Kupci pričakujejo, da bodo za isto ceno dobili nekaj več. Tako so na pobudo švicarskih kupcev uvedli do piščancev prijazno rejo v posebnih hlevih z izpusti, da imajo živali več udobja in gibanja, Perutnina Ptuj pa s tem izpolni pričakovanja zahtevnih kupcev, na trgu pa dosega višjo ceno.

»Kmetijstvo razumemo kot družbeno in okoljsko odgovoren posel, ki se začne na polju z digitalizirano pridelavo krme ob nižjem odtisu CO2 in boljši ekonomiki proizvodnje,« dodaja Veršič. Brez oranja obdelujejo štiri tisoč hektarjev polj, tri leta po opustitvi oranja se je vzpostavila skoraj idealna propustnost tal. Na njivah digitalizirano pridelujejo pšenico in koruzo za krmo. Na podnebne spremembe so se prilagodili z lasersko izravnavo težjih ilovnatih melioriranih zemljišč. Izravnava tal jim omogoča povečanje delovnih hitrosti in produktivnosti, zmanjšuje potrebe po traktorjih in priključkih za obdelavo . S temi spremembami imajo za 200 evrov nižje stroške obdelave na hektar, za 37 odstotkov večji pridelek koruze in za 16 odstotkov večji pridelek pšenice na hektar ob enakih odmerkih gnojil, sklene Veršič.

Ostanek spremenite v nov izdelek

Modernim trendom sledijo tudi v podjetju Žipo Lenart, ki ga je kupila družinska kmetij Krajnc oziroma njeno podjetje KGS Krajnc. Imajo 25 zaposlenih, pet milijonov evrov prihodkov na leto in veliko dejavnosti. Združujejo poljedelstvo, govedorejo, ponujajo storitve s kmetijsko in gradbeno mehanizacijo. »Partnersko požanjemo okoli sedem tisoč hektarjev njiv,« pravi tehnični direktor Milan Repič. Od leta 2012 imajo novo sušilnico, kmetom pa ponujajo sušenje in skladiščenje žit in koruze. Pripravljajo tudi lesne sekance in bukova drva.

Novejša je proizvodnja mlete in odprašene slame Lenabox. Na njivah zberejo rastlinske ostanke - slamo in jo skladiščijo, nato zmeljejo, odprašijo in zapakirajo v posebno embalažo. Takšna slama se uporablja za nastilj za konje, za prehrano goveje živine in kot zastirka na poljih in vrtovih. Večino slame izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico, z izdelkom so močno navzoči tudi v Sloveniji, pravi Repič.

Uvedli so že ohranitveno obdelavo tal, izboljšujejo kmetijska zemljišča, uporabljajo precizne metode kmetovanja in informacijske tehnologije, s fakultetami pa sodelujejo pri raziskovalno-razvojnih projektih.»Znanje prenašamo na sosednje kmetije, od katerih odkupujemo koruzov ali jo zanje le sušimo,« ponazarja Repič.

Konkurenčnost ohranjajo z intenzivnimi vlaganji. Od leta 2012, ko so zgradili sušilnico, prenavljajo hleve. Končujejo naložbo v predelovalni obrat za žita in koruzo. Še naprej bodo uvajali nove napredne tehnologije, dolgoročni cilj njihovega kmetovanja pa je samooskrba Lenarta in okolice s hrano in kmetijskimi pridelki, še pravi Milan Repič.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...