Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Kje se vidi biotehniška fakulteta

Čas branja: 1 min
16.10.2017  16:38  Dopolnjeno: 16.10.2017 18:21
"Naš cilj je biotehniško fakulteto postaviti med vodilne raziskovalne ustanove v regiji in po svetu, ki pokrivajo uporabne vede o življenju in naravne materiale. Poleg znanstvene odličnosti bomo razvijali kompetentne kadre za poklice prihodnosti," je ob 70-letnici te fakultete povedal dekan Miha Humar (na sliki tretji z leve).
Kje se vidi biotehniška fakulteta
Foto: Željko Stevanović
Foto: Zeljko Stevanovic

Obveščaj me o novih člankih:  

Visok jubilej je po njegovih navedbah tudi priložnost, da pogledajo, kje želijo videti fakulteto v prihodnosti. "Mladim generacijam želimo dati nove priložnosti in družbi nova znanja. Vede o življenju so iz dneva v dan pomembnejše, zato rabimo tudi drugačno in bolj učinkovito podporo države in gospodarstva," je dodal Humar.

Prehod v trajnostni razvoj

Pomen biotehniške fakultete (BF) pri reševanju novih izzivov, s katerimi se že soočamo, je poudaril Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega panela za naravne vire (na sliki četrti z leve). "Fakulteta je pomembna pri vključevanju trajnostne komponente v razvoju slovenske, evropske in svetovni družbe, saj v sodelovanju z gospodarstvom oblikuje kompetentne kadre in prek najnovejših raziskav o bolj učinkovitem in trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri."

Spomnil je na rast prebivalstva, potrošnje na prebivalca, revščine, socialne neenakosti in urbanizacije. Naravni viri bodo v veliki meri odločali, kako bomo uspeli trajnost zadržati kot osnovno komponento našega življenja. Večina ciljev trajnostnega razvoja je medsebojno v konfliktu, a s trajnostno usmerjeno proizvodnjo in potrošnjo lahko to konfliktnost najbolj učinkovito presežemo. V krožno gospodarstvo, ki ga podpira EU, bo treba vključiti človeka, socialno komponento in načela biogospodarstva, kjer gre za to, kako bi čim več izdelkov naredili iz trajnostno upravljanih naravnih virov. Krožno gospodarstvo moramo povezati s podnebnimi spremembami - trajnostnim upravljanjem vode, zemlje, surovin ... Skratka sedanji gospodarski model moramo neizogibno spremeniti v bolj trajnostno ekonomsko, okoljsko in socialno naravnanega. Zato je odpiranje in poglabljanje odnosov biotehniške fakultete z gospodarstvom bistvenega pomena. Vsak tak prehod je dobra priložnost za invoacije, nov razvojni zagon in nova delovna mesta," dodaja Potočnik.

Z novimi tehnologijami in krožnim gospodarstvom do trajnostne pridelave hrane

Emil Erjavec, prodekan BF za znanstveno in raziskovalno delo (na sliki drugi z leve), pa je ob svetovnem dnevu hrane spomnil na zmanjšanje lakote v svetu, ki z podnebnimi spremembami, migracijami in vojnimi žarišči ponovno narašča ter opozoril: "Ob svetovnem dnevu hrane in 70-letnici fakultete se moramo zavedati, da smo vsi odgovorni za razvoj novega koncepta razvoja družbe, ki ne bo samo zelena, ampak predvsem družba znanja, da bo znala našo deželo ohraniti zeleno in lepo tudi v prihodnje. Smo pred najbolj radikalnimi spremembami v zadnjih sto letih glede tehnologije pridelave hrane, odnosa do hrane in okolja. pri pridelavi. V kmetijstvo je treba vpeljati takšne nove tehnologije in digitalizacijo procesov, ki vodijo v trajnostno pridelavo hrane, da bomo s čim manj posegi zagotovili preskrbo s hrano, to pa povezati s krožnim gospodarstvom."



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...