Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Kje se vidi biotehniška fakulteta

Čas branja: 1 min
16.10.2017  16:38  Dopolnjeno: 16.10.2017 18:21
"Naš cilj je biotehniško fakulteto postaviti med vodilne raziskovalne ustanove v regiji in po svetu, ki pokrivajo uporabne vede o življenju in naravne materiale. Poleg znanstvene odličnosti bomo razvijali kompetentne kadre za poklice prihodnosti," je ob 70-letnici te fakultete povedal dekan Miha Humar (na sliki tretji z leve).
Kje se vidi biotehniška fakulteta
Foto: Željko Stevanović
Foto: Zeljko Stevanovic

Obveščaj me o novih člankih:  

Visok jubilej je po njegovih navedbah tudi priložnost, da pogledajo, kje želijo videti fakulteto v prihodnosti. "Mladim generacijam želimo dati nove priložnosti in družbi nova znanja. Vede o življenju so iz dneva v dan pomembnejše, zato rabimo tudi drugačno in bolj učinkovito podporo države in gospodarstva," je dodal Humar.

Prehod v trajnostni razvoj

Pomen biotehniške fakultete (BF) pri reševanju novih izzivov, s katerimi se že soočamo, je poudaril Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega panela za naravne vire (na sliki četrti z leve). "Fakulteta je pomembna pri vključevanju trajnostne komponente v razvoju slovenske, evropske in svetovni družbe, saj v sodelovanju z gospodarstvom oblikuje kompetentne kadre in prek najnovejših raziskav o bolj učinkovitem in trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri."

Spomnil je na rast prebivalstva, potrošnje na prebivalca, revščine, socialne neenakosti in urbanizacije. Naravni viri bodo v veliki meri odločali, kako bomo uspeli trajnost zadržati kot osnovno komponento našega življenja. Večina ciljev trajnostnega razvoja je medsebojno v konfliktu, a s trajnostno usmerjeno proizvodnjo in potrošnjo lahko to konfliktnost najbolj učinkovito presežemo. V krožno gospodarstvo, ki ga podpira EU, bo treba vključiti človeka, socialno komponento in načela biogospodarstva, kjer gre za to, kako bi čim več izdelkov naredili iz trajnostno upravljanih naravnih virov. Krožno gospodarstvo moramo povezati s podnebnimi spremembami - trajnostnim upravljanjem vode, zemlje, surovin ... Skratka sedanji gospodarski model moramo neizogibno spremeniti v bolj trajnostno ekonomsko, okoljsko in socialno naravnanega. Zato je odpiranje in poglabljanje odnosov biotehniške fakultete z gospodarstvom bistvenega pomena. Vsak tak prehod je dobra priložnost za invoacije, nov razvojni zagon in nova delovna mesta," dodaja Potočnik.

Z novimi tehnologijami in krožnim gospodarstvom do trajnostne pridelave hrane

Emil Erjavec, prodekan BF za znanstveno in raziskovalno delo (na sliki drugi z leve), pa je ob svetovnem dnevu hrane spomnil na zmanjšanje lakote v svetu, ki z podnebnimi spremembami, migracijami in vojnimi žarišči ponovno narašča ter opozoril: "Ob svetovnem dnevu hrane in 70-letnici fakultete se moramo zavedati, da smo vsi odgovorni za razvoj novega koncepta razvoja družbe, ki ne bo samo zelena, ampak predvsem družba znanja, da bo znala našo deželo ohraniti zeleno in lepo tudi v prihodnje. Smo pred najbolj radikalnimi spremembami v zadnjih sto letih glede tehnologije pridelave hrane, odnosa do hrane in okolja. pri pridelavi. V kmetijstvo je treba vpeljati takšne nove tehnologije in digitalizacijo procesov, ki vodijo v trajnostno pridelavo hrane, da bomo s čim manj posegi zagotovili preskrbo s hrano, to pa povezati s krožnim gospodarstvom."



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...