Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji
Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane Dobro trženje lokalne hrane je intenzivno komuniciranje vsega, kar pridelovalec je in kar je dobrega pri njegovi ponudbi, kmetiji ali zadrugi.

Kako bi vinogradništvo in vinarstvo potegnili iz stagnacije

Čas branja: 7 min
19.10.2017  20:00
Če bi vsi vinogradniki in vinarji prijavili dejanske količine grozdja in vina, bi dobili podlago, da izkoreninimo prodajo vina na črno
Kako bi vinogradništvo in vinarstvo potegnili iz stagnacije
Foto: Jost Gantar/STO

Vinogradništvo je med vsemi kmetijskimi panogami finančno v najslabšem položaju. Vinski trg je neurejen, panoga stagnira. Pridelovalci grozdja in vina poslujejo pod neenakimi pogoji. Raste uvoz poceni vina, krepko čez 20 milijonov litrov vina se proda mimo vseh evidenc. Tudi najkakovostnejša vina ne dosegajo tako visoke cene, kot bi jo, če bi prišla iz Francije ali z druge ugledne vinske destinacije. Kaj je rešitev?

»Nimamo makroekonomske strategije o tem, kaj želi Slovenija z vinogradništvom in vinarstvom doseči čez pet ali deset let,« pravi Jože Cajnar, direktor Kmetijske zadruge Metlika, ki pri KGZS in Zadružni zvezi Slovenije vodi odbor za vinogradništvo in vinarstvo. Za vzor omenja avstrijsko Štajersko, ki je s takšno razvojno strategijo naredila velik korak naprej – njihova vina so pri ugledu prehitela celo Bordeaux.

Neenaki pogoji

Glavna težava pri nas je, da vinarji ne delujejo pod enakimi pogoji. Nekateri so obdavčeni po katastrskem dohodku, drugi kot pavšalisti, tretji kot zavezanci za DDV. »To bi morali spremeniti tako, da bi vinogradniki za pridelano grozdje plačali katastrski dohodek, za predelavo in prodajo vina pa DDV. Trenutno pa DDV na vino plačujejo le vinske kleti, medtem ko so lahko mali vinarji tudi za vino obdavčeni po katastrskem dohodku. Predelava grozdja v vino ni primarna pridelava, ampak predelava, za katero bi morali vsem odmeriti DDV,« pravi Jože Cajnar. Da bi vino obdavčili le z DDV, se strinja tudi Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, ki zastopa vinske kleti: »Ne želimo bolj obdavčiti malih vinarjev, temveč si prizadevamo za bolj izenačene pogoje in boljši pregled nad trgom.«

Izgubljamo vinograde

Slovenija je leta 1991 imela 26 tisoč hektarjev vinogradov. Podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč kažejo, da smo lani imeli 19.180 hektarjev vinogradov, konec avgusta pa le še 18.790 hektarjev vinogradov. V register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) je bilo konec septembra 2017 vpisanih 15.588 hektarjev vinogradov, ki jih obdeluje 30.740 kmetijskih gospodarstev. »Ker izgubljamo fond vinogradov, bi se morala država vprašati, kaj je narobe v tej panogi,« pravi Cajnar.

Vinograde obnavljamo prepočasi

»V polni rodnosti je samo še dobrih 13 tisoč hektarjev vinogradov. Na leto bi morali obnoviti od 700 do 750 hektarjev, a jih manj, kar je tudi eden od razlogov, da ta panoga stagnira,« dodaja Cajnar.

Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP" title="AKTRP">AKTRP) so v letih 2014–2016 z nepovratnimi sredstvi obnovili 791 hektarjev vinogradov. To je povprečno 264 hektarjev na leto.

Zmeda pri evidencah

Skoraj vseh 30 tisoč kmetov, ki imajo grozdje, dela tudi vino. Po podatkih kmetijskega ministrstva je v RPGV 27.547 registriranih pridelovalcev vina. Med njimi je tudi 181 podjetij, ki lahko grozdje pridelujejo tudi iz odkupljenega vina. Da se večina vina proda v rinfuzi, sklepamo po tem, da je le malo pridelovalcev vina registriranih tudi za stekleničenje. »Za stekleničenje vin je registriranih le dobrih 2.300 pridelovalcev. Med njimi je samo 11 večjih kleti, ki pridelajo več kot pol milijona litrov vina,« pravi Tatjana Košmerl z biotehniške fakultete v Ljubljani.

Po podatkih RPGV je bil lani povprečen pridelek vina 3.227 litrov na hektar, leto prej 3.845 litrov na hektar in leta 2014 2.904 litrov vina na hektar. »Za primerjavo: v Avstriji pridelajo v povprečju od 4.500 do 5.500 litrov na hektar. Slovenski podatki zbujajo sum, da naši kmetje v register prijavljajo premalo grozdja in vina,« pravi Dušan Brejc.

Dejanska letna pridelava vina je uganka

Po podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina se letno pridela povprečno 54 milijonov litrov vina (povprečje zadnjih deset let). Po oceni poznavalcev pa se v resnici pridela med 80 in sto milijoni litrov vina na leto. Razlika med uradnimi podatki in oceno o letni pridelavi vina nastane zato, ker nekateri vinogradniki v register ne prijavijo vsega grozdja in vina, ki so ga pridelali, in ker v register niso zajeti vsi vinogradi, pojasnjuje Brejc.

V register morajo površino vinogradov vpisati vsi, ki obdelujejo več kot 0,05 hektarja vinogradov, pridelek grozdja pa morajo prijaviti vsi pridelovalci, ki obdelujejo vsaj 0,1 hektarja vinogradov ali manj, če grozdje tržijo. Letne količine vina tako ni treba prijaviti tistim, ki imajo od 0,05 do 0,1 hektarja vinogradov. Da bi bilo letos čim manj takšnih, ki bi »pozabili« v register prijaviti količino grozdja in vina, spomnimo, da morajo pridelek vsako leto prijaviti do 20. novembra na upravni enoti.

Kam izhlapi 27 milijonov litrov vina letno?

»Po oceni inštituta IFIC se pri nas proda 27 milijonov litrov vina, ki ni zavedeno v nobeni državni evidenci. Ocenjena prodajna vrednost tega vina je 46 milijonov evrov,« ponazarja Dušan Brejc.

Pridelek grozdja iz leta v leto niha zaradi vremenskih razmer. »Po ocenah Vinske družbe Slovenije je letošnji pridelek grozdja za petino manjši od povprečnega, vendar v letniku 2017 pričakujemo najmanj 50 milijonov litrov vina,« dodaja Brejc.

Prepoceni vino, prenizka odkupna cena grozdja



Večina vina se proda v rinfuzi za evro do 1,5 evra na liter. Tej ceni, ki ne pokrije niti vseh stroškov, vinske kleti ne morejo konkurirati. Zadnja leta zvišujejo odkupno ceno grozdja, da bi vinogradnike spodbudili v obnovo in nove vinograde. Za zelena dela v vinogradu po podjemni pogodbi najemajo delavce, vsakemu plačajo zdravniški pregled ter prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zato imajo višje stroške. Poleg stekleničenja imajo vinske kleti stroške tudi z embalažnino – okoljsko takso, ki je kmetom ni treba plačati … »Vino na trgu je prepoceni, zato je tudi odkupna cena grozdja prenizka. Vinogradništvo že postaja za lastnike vinogradov nezanimivo. Starejši jih še obdelujejo, mladi vse manj, fond vinogradov pa se še krči,« strne Jože Cajnar.

Vsi bi morali upoštevati zakon o vinu

Vsi vinogradniki in vinarji bi, kot pravijo sogovorniki, morali spoštovati določila zakona o vinu. Tako bi vsi vodili enake evidence, prijavljali površino vinogradov, količino grozdja in vina v RPGV … »Da bi zagotovili pregled nad pridelavo grozdja in vina, predlagamo uvedbo znamkice, ki jo poznajo v Avstriji, Italiji, na Madžarskem, Hrvaškem, v BiH … Vsako steklenico vina, ki se pridela, bi označili z znamkico,« še pravi Jože Cajnar. Tako se niti liter vina ne bi več prodal mimo vseh evidenc.

Uvoz vina raste hitreje kot izvoz

Domači vinarji imajo konkurenco tudi v poceni vinu iz uvoza. Uvoz vina raste precej hitreje kot izvoz. Po podatkih Sursa smo leta 2014 uvozili 12,2 milijona litrov vina v skupni vrednosti 11,1 milijona evrov, izvozili pa 7,4 milijona litrov v skupni vrednosti 12,2 milijona evrov, ponazarja Tatjana Košmerl.

Top vino je prepoceni

Večje vinske kleti, ki odkupujejo grozdje od vinogradnikov, imajo finančne težave ali životarijo, saj ustvarjajo premalo dobička za razvoj. »Marsikje je dovolj znanja, da pridelajo kakovostno vino tudi v svetovnem merilu, a ostaja podcenjeno. Vinakoper buteljko merlota, ki je na Agri postal šampion med rdečimi vini, prodajajo za 18 evrov, v tujini pa bi stala med 30 in 60 evri, če bi prišla iz Francije,« ponazarja Tatjana Košmerl, kako na ceno in dobičkonosnost vpliva tudi ugled vinske destinacije.

Počasi se le premika na bolje

Ne glede na vse na vinskem trgu opaža premike v pravo smer. Zlasti pri izvoznikih vina. Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da vino izvaža od 50 in 60 vinarjev, a le pet do 10 vinarjev letno izvozi več kot 50 tisoč litrov vina. Med vinarji, ki s kakovostnimi vini konkurirajo svetovnim tekmecem, zanje pobirajo priznanja in naročila z novih trgov, lahko izpostavimo Movio, ki je že osmič prišla med 100 najboljših vinskih kleti na svetu (po izboru ameriške revije Wine and spirits magazine), in Kabaja, ki je bil trikrat na tej lestvici. Dušan Brejc opozarja tudi na Aleksa in Marijana Simčiča kot uspešna izvoznika briškega vina, od večjih igralcev pa na Klet Brda, Puklavec Family Wines, Radgonske gorice in Ptujsko klet.

»Koliko davka vinogradniki in vinarji plačajo državi in koliko subvencij so dobili,« za konec sprašuje Jože Cajnar, mi pa bomo odgovore finančne uprave in kmetijskega ministrstva o tem objavili prihodnje dni.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...