Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane
Vinske trte sekamo, namizno grozdje uvažamo Vinske trte sekamo, namizno grozdje uvažamo Prostora je še za nekaj hektarjev namiznega grozdja, ki terja visoke začetne stroške, zahtevni sta tudi pridelava in prodaja

Dveri-Pax v 14 letih postal ena od naj vinskih kleti

Čas branja: 3 min
19.10.2017  20:00
Dveri-Pax v 14 letih postal ena od naj vinskih kleti
Foto: Jure Makovec

Srednje velika vinska klet Dveri-Pax s Poličkega Vrha pri Jarenini je dober primer pametnega investiranja, usmerjenosti v prihodnost in uspešnega trženja vinske destinacije. Gre za klet benediktinskih menihov iz samostana Admont na avstrijskem Štajerskem.

V njihovi lasti je bilo posestvo na Poličkem Vrhu pri Jarenini vse od leta 1139 do nacionalizacije. Z dokupovanjem in darovanji so benediktinski menihi posest povečali na območje Železnih Dveri v Ljutomersko-Ormoških goricah in Kapele pri Gornji Radgoni. Po drugi svetovni vojni so posestvo izgubili, z denacionalizacijo pa ga leta 1997 spet pridobili. Z njihovim denarjem, željo, da kleti povrnejo nekdanji sijaj, in pod vodstvom Danila Flakusa, ki je tudi glavni enolog, je ta vinska klet v 14 letih postala ena od najpomembnejših pri nas. Letos pričakujejo nekaj čez tri milijone evrov prihodkov.

Več vinogradov in vina

V Jarenini, Kapeli in Jeruzalemu imajo dobrih 70 hektarjev vinogradov. Letos so pridelali vina za okoli 280 tisoč buteljk, v nekaj letih pa bi radi prišli do pol milijona buteljk, pravi Flakus. A postopoma, saj morajo sočasno pridobiti tudi nove kupce za te količine.

Ponujajo liniji vin Benedict in Admund, poleg njiju pa še penine in vina posebnih kakovosti. Benedict je linija svežih vin, zorjenih v nerjaveči posodi. Vina ohranijo svežino in primarne arome, odlikuje jih pitnost. Vsa vina iz linije Admund razen renskega rizlinga pa so zorjena v lesenih sodih, ali navadnih hrastovih sodih ali v barikih. »To so vina iz naših izbranih leg, intenzivnejših karakterjev, zrelih, polnih okusov in barv,« pravi Flakus. Pridelajo največ vin Benedict, saj so sveža vina trenutno v modi in tudi cene so nekoliko nižje. Dobro se prodaja tudi šipon kot njihova domača sorta, sledita sauvignon in renski rizling.

Penine pridelujejo po klasični metodi, po 36 in več mesecih zorenja na kvasovkah. So polnejših okusov, tako jih mirno postrežejo še h kakšni jedi, ne samo kot aperitiv. Med vini posebne kakovosti Flakus poudarja šipone, sušene na slami. Za slamno vino šipon 2009 so na mednarodnem ocenjevanju Decanter dobili najvišje odličje – International Trophy.

Dobro polovico vina izvozijo. Največ v Avstrijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, naročila dobivajo tudi iz ZDA, Avstralije, Kitajske, Japonske … Izvoz želijo še povečati.

Gradijo na 850-letni tradiciji

Vinsko zgodbo gradijo na več kot 850 let starih temeljih. Pri tem se držijo navodil v 43. točkah, ki jih je Anselm Lierzer, opat samostana Admont, leta 1712 predal upravitelju jareninskega dvora, današnje kleti Dveri-Pax. Ker so vinogradi za benediktinski samostan posebnega pomena, so med drugim »ukazali delavcu, da pri opravljanju svojih dolžnosti uporablja kar največje navdušenje, zvestobo in marljivost za to, da bo vsakršno delo pravočasno in primerno opravljeno« …

Njihova razvojna strategija sloni na tržni raziskavi, ki so jo opravili pred leti in je nakazala smiselnost gradnje blagovne znamke. Sproti se prilagajajo spremembam na trgu. Od leta 2003 so investirali več deset milijonov evrov. »Nasade imamo skoraj vse obnovljene, prav tako stavbe, ki služijo proizvodnji. Pri trženju nas čaka še veliko dela. Radi bi povečali delež prodaje doma na posestvu, gostu pa poleg vina ponuditi še vrhunsko kulinariko in prenočitev,« pravi Flakus.

Vinski turizem tudi v Jeruzalemu

V prihodnjih letih nameravajo obnoviti še nekaj starejših vinogradov. Trenutno pripravljajo zemljišče za novih šest hektarjev vinogradov, ki jih bodo zasadili prihodnje leto. Obnovo Jareninskega dvora, ki se ponaša s 450 let staro obokano kletjo, bodo kmalu končali in uredili park pred dvorcem. Čaka jih obnova dvorca v Železnih Dverih na Jeruzalemu, okoli katerega imajo 18 hektarjev vinogradov. V tem dvorcu trenutno uporabljajo le klet, kjer zorijo penino, a tudi tam načrtujejo vinski turizem.

Na posestvu v Jarenini so že uredili zelenjavno-zeliščni vrt, kjer za svoje goste naravno pridelujejo zelenjavo in začimbe. Imeli bodo tudi živali. Že zdaj pa ponujajo najem dvorca za poroke, poslovne in druge dogodke. Vinsko destinacijo tržijo od ust do ust, ob pomoči zadovoljnih gostov.

Danilo Flakus v regiji pogreša povezovanje, celovito in kakovostno ponudbo. Najbolj ga moti, da na martinovanju v Mariboru vino točijo v plastične kozarce, hkrati pa vabijo domače in tuje vinoljubce. »Takšne stvari vinarjem na Štajerskem zelo otežijo gradnjo vinske destinacije, predvsem tujci se nam smejejo in nas upravičeno dajejo na Balkan. Vino težko pridelamo, a najprej ga moramo sami ceniti, zato ga ne bi smeli točiti v neprimerne kozarce,« dodaja.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...