Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.
Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Milijon evrov dodatnega zaslužka bi pripeljali na Kras tako, da bi vse vino iz grozdja sorte refošk prodajali kot teran PTP za (najmanj) tri evre na liter

Iščete nov biznis? Čaka vas v biogospodarstvu

Čas branja: 3 min
26.10.2017  18:30
Luka Juvančič, agrarni ekonomist: »V biogospodarstvu ni odpadkov, so zgolj biomateriali, ki jih lahko predelamo v nekaj novega, uporabnega in vrednejšega.«
Iščete nov biznis? Čaka vas v biogospodarstvu
»Biogospodarstvo je prihodnost, tudi za predelavo biomase iz kmetijstva in gozdarstva v uporabne izdelke z dodano vrednostjo. Zgodba z Melaminom, ki načrtuje biorafinerijo za predelavo lesne biomase, je majhna. Preboja pa ni brez povezav med industrijami, v aplikativne raziskave usmerjene znanosti in države, ki katalizira povezovalne procese,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Prihodnost je v biogospodarstvu, kjer biomaso iz kmetijstva in gozdarstva predelujemo v izdelke z dodano vrednostjo, ki so uporabni drugje. Na tem področju je v Evropi vodilna Nizozemska, širše tudi ZDA, Kitajska in Bližnji vzhod. Na prva podjetja, ki v Sloveniji v biogospodarstvu in predelavi biomase iščejo nove tržne niše, opozarja Luka Juvančič, agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete.

Biogospodarstvo: kompost iz bioloških odpadkov

Pred kratkim smo pisali, da komunalno podjetje Snaga Ljubljana prodaja tudi kompost. Iz ločeno zbranih bioloških odpadkov in zelenega odreza ga pridobijo v desetih tednih. Proizvedejo 2.300 ton komposta na leto. Postopek poteka v regijskem centru za ravnanje z odpadki v Ljubljani. Predelava bioloških odpadkov v kompost je primer biogospodarstva.

»Biogospodarstvo so vsi postopki predelave biomase, torej naravnih virov v izdelke z dodano vrednostjo,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete. Prav v smeri biogospodarstva vidi priložnost tudi za Slovenijo.

Razlika s krožnim gospodarstvom

Kako se biogospodarstvo in krožno gospodarstvo povezujeta? »Proizvodnja pri krožnem gospodarstvu poteka v ciklih, ki se med seboj povezujejo, pri biogospodarstvu pa je biomasa vir za druge izdelke. Pri nas biogospodarstvo enačimo z reciklažo in bolj pametno uporabo odpadkov. A to je le del biogospodarstva,« pravi Juvančič.

Biorafinerija za predelavo biomase

Biogospodarstvo si najlažje predstavljamo kot biorafinerijo, kjer lesno ali rastlinsko biomaso spreminjajo v alkohol, celulozo, škrob in podobno. Iz tega z znanjem in tehnologijo proizvajajo bioplastiko ali biopolimere, iz katerih je denimo ljubljansko podjetje Lajovic Tuba izdelalo prvo laminatno folijo za tube, ki vsebuje pregrado iz naravnega polimera – proteinov, izoliranih iz sirotke. »Dokler še imamo fosilna goriva, takšna proizvodnja ne bo prevladala, a ima potencial na trgu. Svetovne korporacije že vlagajo v razvoj tehnologij za industrijsko proizvodnjo polimerov na bioosnovi,« poudarja Juvančič.

Najprej znanje, potem novi projekti

V Evropi je na tem področju vodilna Nizozemska, pri nas pa za takšne projekte, kjer bi povezali znanost in podjetja, še ni dovolj znanja in zavedanja, zlasti med odločevalci, ki bi takšne projekte lahko financirali. Tudi v strategiji pametne specializacije imamo med devetimi področji tri, ki bi jih bilo bolj smiselno združiti v eno področje – trajnostna hrana, pametne stavbe in dom z lesno verigo ter reže za prehod v krožno gospodarstvo.

Med pionirji je Melamin

Na področju biogospodarstva se nekaj le premika. V Melaminu načrtujejo gradnjo biorafinerije za razgradnjo lesne biomase.»V biorafineriji bi proizvajali biometanol, eno od naših glavnih surovin. Biorafinerija, ki omogoča ekonomsko preživetje na trgu, stane okoli 20 milijonov evrov. Naša bo pilotna, zelene surovine bomo kemijsko predelali v aminopolimere iz obnovljivih surovinskih virov. Te izdelke že testiramo za premaze. Prvi rezultati so spodbudni,« pravi Srečko Štefanič, direktor Melamina.

Za ponazoritev potenciala, ki ga predstavlja takšna biorafinerija, Juvančič omenja primer Skupine Metsä s Finske: »Dve millijardi evrov so vložili v razširitev in posodobitev biorafinerije za razgradnjo lesne biomase. S tem so proizvodnji kartonov, kjer so nabor izdelkov skrčili na materiale za pametno embalažo, in proizvodnji karboksimetil celuloze, derivata celuloze za uporabo v živilski in kozmetični industriji, priključili še proizvodnjo metanola, industrijskih plinov, materialov za biokompozite in elektrarno.

Sicer se je v Evropi največ biorafinerij razvilo okoli sladkornih tovarn. Neumnost pa je, če se pri predelavi sladkorja ustaviš pri etanolu, ko lahko iz njega delaš kakšne izdelke z višjo dodano vrednostjo, pravi Luka Juvančič.

Linija za sintezo utekočinjenega lesa stoji

V Sloveniji že stoji tehnologija,ki sodi na področje biogospodarstva, a na žalost ne deluje. Podjetje GGP (Gozdno gospodarstvo Postojna) je namreč leta 2010 postavilo pilotno linijo za sintezo utekočinjenega lesa, namenjeno za razvojni projekt, kako bi iz odpadnega (onesnaženega) lesa pridobili tekoči les kot surovino za izolacijo ali kot vezivo za lepila, premaze... Pri projektu so sodelovali s Kemijskim inštitutom, Centrom odličnosti Polimat in več podjetji.

Za resno proizvodnjo pa bi morali postaviti drugačno in bistveno večjo linijo. Njihova linija je manj zmogljiva od tistih na Švedskem, Finskem, v Kanadi in Nemčiji, ki so namenjene uplinjanju lesa in kasneje utekočinjenju proizvedenega plina. Gre za ogromne in drage linije, vredne več 10 milijonov evrov. Za delovanje potrebujejo tudi veliko lesa, ki ga v Sloveniji nimamo, razlagajo v GGP

Utekočinjen les ima podobne lastnosti kot plastika, lahko ga uporabimo denimo kot vezivo v lepilih in premazih … Takšen izdelek bi bil primeren denimo za Belinko, Mitol in druga podjetja, a očitno primanjkuje kapitala ali pripravljenosti za prevzem poslovnih tveganj, ki jih prinaša razvoj in zagon take proizvodnje, ocenjuje Luka Juvančič.

Ali bi napad podlubnikov, zaradi katerega so veliko gozda posekali, lahko izrabili in odpadni les predelali v kaj uporabnega? »Zdaj tak les porabimo za celulozni les ali ga skurimo, kar je z vidika dodane vrednosti najmanj ugodno, pa tudi obremenjuje okolje,« opozarja Juvančič, a trenutno realnih možnosti za predelavo poškodovanega lesa v izdelke z dodano vrednostjo ne vidi. So pa podlubniki okrepili spoznanje v družbi, da imamo narodno-gospodarsko škodo, če se nam poslovne ideje ustavijo pri izvozu hlodovine in porabi lesa za ogrevanje.

Prehitevajo nas Američani, Kitajci in Arabci

Kako verjetno je, da bi se slovenska podjetja in mladi zagrizli v biogospodarstvo? Malo verjetno. Evropa pri industrijskih vlaganjih zaostaja; kader in znanje, ki sta sposobna inovirati, iščeta priložnosti v ZDA, na Kitajskem, v Braziliji, pa tudi na Bližnjem vzhodu, kjer nastaja velikanski biogrozd. Evropa zaostaja pri prenosu takšnih inovacij v prakso. Melamin bi lahko postal zametek razvoja biogospodarstva pri nas, pravi Juvančič. A gre za osamljeno zgodbo, medtem ko bi za preboj v biogospodarstvu potrebovali povezave med industrijami, v aplikativne raziskave usmerjeno znanost in državo, ki bi povezovalne procese katalizirala.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij 1

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....