Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

Iščete nov biznis? Čaka vas v biogospodarstvu

Čas branja: 3 min
26.10.2017  18:30
Luka Juvančič, agrarni ekonomist: »V biogospodarstvu ni odpadkov, so zgolj biomateriali, ki jih lahko predelamo v nekaj novega, uporabnega in vrednejšega.«
Iščete nov biznis? Čaka vas v biogospodarstvu
»Biogospodarstvo je prihodnost, tudi za predelavo biomase iz kmetijstva in gozdarstva v uporabne izdelke z dodano vrednostjo. Zgodba z Melaminom, ki načrtuje biorafinerijo za predelavo lesne biomase, je majhna. Preboja pa ni brez povezav med industrijami, v aplikativne raziskave usmerjene znanosti in države, ki katalizira povezovalne procese,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete.
Foto: Jure Makovec

Prihodnost je v biogospodarstvu, kjer biomaso iz kmetijstva in gozdarstva predelujemo v izdelke z dodano vrednostjo, ki so uporabni drugje. Na tem področju je v Evropi vodilna Nizozemska, širše tudi ZDA, Kitajska in Bližnji vzhod. Na prva podjetja, ki v Sloveniji v biogospodarstvu in predelavi biomase iščejo nove tržne niše, opozarja Luka Juvančič, agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete.

Biogospodarstvo: kompost iz bioloških odpadkov

Pred kratkim smo pisali, da komunalno podjetje Snaga Ljubljana prodaja tudi kompost. Iz ločeno zbranih bioloških odpadkov in zelenega odreza ga pridobijo v desetih tednih. Proizvedejo 2.300 ton komposta na leto. Postopek poteka v regijskem centru za ravnanje z odpadki v Ljubljani. Predelava bioloških odpadkov v kompost je primer biogospodarstva.

»Biogospodarstvo so vsi postopki predelave biomase, torej naravnih virov v izdelke z dodano vrednostjo,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete. Prav v smeri biogospodarstva vidi priložnost tudi za Slovenijo.

Razlika s krožnim gospodarstvom

Kako se biogospodarstvo in krožno gospodarstvo povezujeta? »Proizvodnja pri krožnem gospodarstvu poteka v ciklih, ki se med seboj povezujejo, pri biogospodarstvu pa je biomasa vir za druge izdelke. Pri nas biogospodarstvo enačimo z reciklažo in bolj pametno uporabo odpadkov. A to je le del biogospodarstva,« pravi Juvančič.

Biorafinerija za predelavo biomase

Biogospodarstvo si najlažje predstavljamo kot biorafinerijo, kjer lesno ali rastlinsko biomaso spreminjajo v alkohol, celulozo, škrob in podobno. Iz tega z znanjem in tehnologijo proizvajajo bioplastiko ali biopolimere, iz katerih je denimo ljubljansko podjetje Lajovic Tuba izdelalo prvo laminatno folijo za tube, ki vsebuje pregrado iz naravnega polimera – proteinov, izoliranih iz sirotke. »Dokler še imamo fosilna goriva, takšna proizvodnja ne bo prevladala, a ima potencial na trgu. Svetovne korporacije že vlagajo v razvoj tehnologij za industrijsko proizvodnjo polimerov na bioosnovi,« poudarja Juvančič.

Najprej znanje, potem novi projekti

V Evropi je na tem področju vodilna Nizozemska, pri nas pa za takšne projekte, kjer bi povezali znanost in podjetja, še ni dovolj znanja in zavedanja, zlasti med odločevalci, ki bi takšne projekte lahko financirali. Tudi v strategiji pametne specializacije imamo med devetimi področji tri, ki bi jih bilo bolj smiselno združiti v eno področje – trajnostna hrana, pametne stavbe in dom z lesno verigo ter reže za prehod v krožno gospodarstvo.

Med pionirji je Melamin

Na področju biogospodarstva se nekaj le premika. V Melaminu načrtujejo gradnjo biorafinerije za razgradnjo lesne biomase.»V biorafineriji bi proizvajali biometanol, eno od naših glavnih surovin. Biorafinerija, ki omogoča ekonomsko preživetje na trgu, stane okoli 20 milijonov evrov. Naša bo pilotna, zelene surovine bomo kemijsko predelali v aminopolimere iz obnovljivih surovinskih virov. Te izdelke že testiramo za premaze. Prvi rezultati so spodbudni,« pravi Srečko Štefanič, direktor Melamina.

Za ponazoritev potenciala, ki ga predstavlja takšna biorafinerija, Juvančič omenja primer Skupine Metsä s Finske: »Dve millijardi evrov so vložili v razširitev in posodobitev biorafinerije za razgradnjo lesne biomase. S tem so proizvodnji kartonov, kjer so nabor izdelkov skrčili na materiale za pametno embalažo, in proizvodnji karboksimetil celuloze, derivata celuloze za uporabo v živilski in kozmetični industriji, priključili še proizvodnjo metanola, industrijskih plinov, materialov za biokompozite in elektrarno.

Sicer se je v Evropi največ biorafinerij razvilo okoli sladkornih tovarn. Neumnost pa je, če se pri predelavi sladkorja ustaviš pri etanolu, ko lahko iz njega delaš kakšne izdelke z višjo dodano vrednostjo, pravi Luka Juvančič.

Linija za sintezo utekočinjenega lesa stoji

V Sloveniji že stoji tehnologija,ki sodi na področje biogospodarstva, a na žalost ne deluje. Podjetje GGP (Gozdno gospodarstvo Postojna) je namreč leta 2010 postavilo pilotno linijo za sintezo utekočinjenega lesa, namenjeno za razvojni projekt, kako bi iz odpadnega (onesnaženega) lesa pridobili tekoči les kot surovino za izolacijo ali kot vezivo za lepila, premaze... Pri projektu so sodelovali s Kemijskim inštitutom, Centrom odličnosti Polimat in več podjetji.

Za resno proizvodnjo pa bi morali postaviti drugačno in bistveno večjo linijo. Njihova linija je manj zmogljiva od tistih na Švedskem, Finskem, v Kanadi in Nemčiji, ki so namenjene uplinjanju lesa in kasneje utekočinjenju proizvedenega plina. Gre za ogromne in drage linije, vredne več 10 milijonov evrov. Za delovanje potrebujejo tudi veliko lesa, ki ga v Sloveniji nimamo, razlagajo v GGP

Utekočinjen les ima podobne lastnosti kot plastika, lahko ga uporabimo denimo kot vezivo v lepilih in premazih … Takšen izdelek bi bil primeren denimo za Belinko, Mitol in druga podjetja, a očitno primanjkuje kapitala ali pripravljenosti za prevzem poslovnih tveganj, ki jih prinaša razvoj in zagon take proizvodnje, ocenjuje Luka Juvančič.

Ali bi napad podlubnikov, zaradi katerega so veliko gozda posekali, lahko izrabili in odpadni les predelali v kaj uporabnega? »Zdaj tak les porabimo za celulozni les ali ga skurimo, kar je z vidika dodane vrednosti najmanj ugodno, pa tudi obremenjuje okolje,« opozarja Juvančič, a trenutno realnih možnosti za predelavo poškodovanega lesa v izdelke z dodano vrednostjo ne vidi. So pa podlubniki okrepili spoznanje v družbi, da imamo narodno-gospodarsko škodo, če se nam poslovne ideje ustavijo pri izvozu hlodovine in porabi lesa za ogrevanje.

Prehitevajo nas Američani, Kitajci in Arabci

Kako verjetno je, da bi se slovenska podjetja in mladi zagrizli v biogospodarstvo? Malo verjetno. Evropa pri industrijskih vlaganjih zaostaja; kader in znanje, ki sta sposobna inovirati, iščeta priložnosti v ZDA, na Kitajskem, v Braziliji, pa tudi na Bližnjem vzhodu, kjer nastaja velikanski biogrozd. Evropa zaostaja pri prenosu takšnih inovacij v prakso. Melamin bi lahko postal zametek razvoja biogospodarstva pri nas, pravi Juvančič. A gre za osamljeno zgodbo, medtem ko bi za preboj v biogospodarstvu potrebovali povezave med industrijami, v aplikativne raziskave usmerjeno znanost in državo, ki bi povezovalne procese katalizirala.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu