Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Nimrod je drugi največji ponudnik divjačine v Evropi

Čas branja: 4 min
26.10.2017  17:00
Le desetino od 2.200 ton divjačine prodajo doma, največ izvozijo v Švico, Francijo, Italijo in Avstrijo
Nimrod je drugi največji ponudnik divjačine v Evropi
Tako pakirane srnje zrezke in jelenove medaljone Nimrod prodaja v Švico, njihov najzahtevnejši trg. Še pred nekaj leti so divjačino prodajali v 10-kilogramskih kartonih.
Foto: Petra Šubic

Obveščaj me o novih člankih:  

Družinsko podjetje Nimrod iz Škofje Loke odkupuje uplenjeno divjad, meso pa predela in proda hotelom, restavracijam in trgovskim verigam po Evropi. Vodenje podjetja s 60 zaposlenimi, ki je lani ustvarilo dobrih 13 milijonov evrov prihodkov in se pripravlja na širitev prostorov, je pred dvema mesecema od očeta in ustanovitelja Mira Hledeta prevzel sin Kristjan. Prodaja raste, nove kupce iščejo v Nemčiji.

Preden je Miro Hlede leta 1994 ustanovil podjetje Nimrod, je delal kot mesar v italijanskem podjetju, za katero je nabavljal divjačinsko meso v koži. Obvladal je trg in nabavo, ko je šel na svoje. »Naša prednost je, da divjačino odkupujemo iz držav, kjer je način lova urejen, lovec takoj po odstrelu živali očisti drobovino in žival čim prej preda v zbiralnico na hlajenje pri dveh do štirih stopinjah Celzija. Večini lovskih družin, s katerimi sodelujemo, smo dali hladilno omaro za zbiralnico,« pravi Kristjan Hlede.

Divjad pri nas odkupujejo od 390 lovskih družin

Nimrod ima dobro urejeno zbiranje divjadi v koži, ta sistem je oče Miro Hlede zasnoval skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije in lovskimi družinami. »Ko lovec ustreli divjad, jo izroči v zbiralnico in nas obvesti, da divjad čim prej odpeljemo v našo proizvodnjo v Škofjo Loko,« dodaja Hlede. Pogodbe o odkupu divjadi imajo s 390 od nekaj čez 400 lovskih družin v Sloveniji. »O količini odkupljene divjadi se ne dogovarjamo z lovskimi družinami, pred lovsko sezono, ki traja od septembra do decembra, pa se dogovorimo za odkupno ceno. Letos je za pet odstotkov višja, zato so malo višje tudi naše prodajne cene,« dodaja Hlede. Enak sistem zbiranja divjadi zahtevajo tudi v drugih državah dobaviteljicah.

Držijo se cen, plačajo v 30 dneh

Lovske družine z njimi sodelujejo, ker se držijo cen in plačajo v 30 dneh po prevzemu, hladilne omare v zbiralnicah pa servisirajo. Pri nas imajo visoke stroške s prevzemom, ker so lahko količine majhne in po vsej državi pobirajo divjad. V lovski sezoni je logistika prevzema optimizirana, druge mesece, ko je odstrel manjši, pa ne, saj se na drug konec odpeljejo tudi po dve srni. Iz tujine naročijo tovornjak, ki v Škofjo Loko pripelje 15 ton divjačine naenkrat, ponazarja Hlede. Lov na divje prašiče je odprt vse leto, na jelenjad pa od septembra do decembra, ko doma pobirajo večje količine divjadi v koži.

Vsako leto prodaja zraste za pet odstotkov

Povpraševanje po divjačinskem mesu raste, zato v Nimrodu raste prodaja povprečno za pet odstotkov na leto. V tujini je precej večja rast kot v Sloveniji, kar Hlede pripisuje ozaveščenosti, da je divjačina zdrava, in večji kupni moči, čeprav nekateri deli divjačine, recimo meso za golaž, dosegajo podobno ceno kot govedina. Tujci se tega zavedajo in kupujejo več divjačine.

Bi težje odkupili ali prodali več divjačinskega mesa? »Oboje je težko. Količina uplenjene divjadi je omejena, tako da z največjim tekmecem iz Nemčije tekmujemo za surovino. Poleg težav s surovino so težave tudi z naročili. Kupci iz nekaterih držav hočejo več divjačine, a le najboljše dele – hrbet, pljučno pečenko ali stegno. Ne moremo kupiti več ton divjadi, da si nakopljemo težave z zalogo. Graditi moramo tudi druge trge, zlasti nemškega, kamor lahko prodamo tudi slabše dele divjačine,« pojasnjuje Hlede.

Predelajo 2.200 ton divjačine

Vsako leto več divjačine dobijo iz Slovenije, saj se lovci držijo dobro pripravljenih načrtov odstrela. »Letos bomo predelali 2.200 ton divjačinskega mesa, od tega je 80 odstotkov jelena, srne in divjega prašiča. Največ divjadi v koži dobimo iz Madžarske, na drugem mestu je Slovenija z odkupom okoli 350 ton, sledijo Poljska, Avstrija, Češka, Slovaška in Hrvaška,« našteva sogovornik.

Jelena in divjega prašiča prodajo največ

Po 30 odstotkov prodajo jelenjadi in divjega prašiča, 20 odstotkov srnjadi in enak delež medvedov, muflonov, gamsov in damjakov.

Gostincem lahko zagotovijo divjačino slovenskega porekla, a večina nima takih zahtev. »Sledljivost zagotavljamo tako, da državo odstrela navedemo kot državo izvora, predelavo pa v Sloveniji,« pravi Hlede.

Z 10 kilogramov prišli na 400-gramske porcije

V zadnjih treh letih so 400 tisoč evrov vložili v opremo za porcijsko pakiranje divjačine, saj njihov najzahtevnejši kupec iz Švice naroča pladnje s 300 do 400 grami najboljših kosov divjačine. »Z 10-kilogramskih kartonov smo prešli na porcijsko prodajo. Zaradi bolj razdrobljene proizvodnje nam že zmanjkuje prostora, zato bi radi prihodnje leto dogradili prostore,« pravi Hlede. Primanjkuje tudi mesarjev, zato so nekaj sodelavcev iz pakirnice prekvalificirali v mesarje, da v zadnjih mesecih leta, ko je največ dela, delajo v predelavi. Še vedno v sezoni, ko delajo v dveh izmenah, najamejo še 30 delavcev.

Draga oprema

Pred kratkim so se z novo embalažo predstavili na največjem prehranskem sejmu Anuga v Nemčiji, s tem pa prehiteli tekmece. »V Nemčiji bi radi našli nove kupce, saj lahko tja izvažamo tudi slabše kose divjačine, na primer za golaž,« dodaja. Poleg večjega nemškega tekmeca so na Anugi srečali le še manjša ponudnika iz Avstrije in Estonije. V Evropi je za predelavo in prodajo divjačine registriranih med 60 in 80 podjetij.

Največ divjadi pride iz Nove Zelandije

Evropski ponudniki pri ceni konkurirajo distributerjem iz Nove Zelandije, ki prodajajo meso gojene divjadi. »Dokler se niso bolj usmerili na Kitajsko, so velike količine ponudili v Evropi in nam zbili ceno, zdaj imajo iz Kitajske tako velika naročila, da Evropi ponudijo višjo ceno,« pravi Hlede.

Večino izvozijo v Švico

Kar 50 odstotkov prihodkov ustvarijo v Švici, ki postavlja trende pri kakovosti in videzu pakirane divjačine, sami pa so na tem trgu od leta 2008, ko so ga začeli oskrbovati, vodilna blagovna znamka. »V Švici prodajamo distributerju, ki oskrbuje restavracije, hotele in trgovske verige. Po pogodbi mu zagotovimo dogovorjeno količino po vnaprej znani ceni v roku, tako gradimo partnerski odnos,« pojasnjuje.

Izvažajo še v Francijo in sosednje države

Prodajni cikli so dolgi, zaloge financirajo tudi vse leto. Najhitrejše odpreme imajo 12. dan po prevzemu divjačine v koži, kar se dogaja ravno v tem času. Od septembra do decembra svežo divjačino vozijo vsaka dva dni v Švico. Petino prihodkov ustvarijo v Franciji, po 10 odstotkov pa v Italiji, državah Beneluksa in Sloveniji. Pri nas nekatere gostilne kupijo podobno količino divjačine kot trgovske verige. Nimrod prodaja le na veliko, svojih prodajaln nima. Doma prodaja divjačine najpočasneje raste, čeprav je meso zdravo in ni tako drago, kot ljudje mislijo,« pravi Hlede, ki ima divjačino na krožniku nekajkrat na mesec. V gastronomsko razvitejših državah večkrat jedo divjačino, pri nas pa večina še vedno misli, da se to meso dolgo pripravlja.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.