Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.
Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Milijon evrov dodatnega zaslužka bi pripeljali na Kras tako, da bi vse vino iz grozdja sorte refošk prodajali kot teran PTP za (najmanj) tri evre na liter

Uporabo glifosata v kmetijstvu lahko omejimo le postopno

Čas branja: 3 min
29.10.2017  13:32
V zadnjih 30 letih smo dobili 150 novih tujih vrst rastlin, potrebe po njihovem zatiranju rastejo
Uporabo glifosata v kmetijstvu lahko omejimo le postopno

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Ker je načrt evropske komisije o desetletnem podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata v Evropi propadel, predlagajo, da se licenca podaljša za pet let. O tem države članice v Bruslju niso glasovale minulo sredo, 25. oktobra, ker ni jasno, ali je kemikalija rakotvorna. Veljavno dovoljenje za glifosat se izteče sredi decembra.

V petih letih brez glifosata

Slovenija se zavzema za prepoved glifosata ob kratkem, največ petletnem prehodnem obdobju, v katerem se bo kmetijstvo prilagodilo. Glifosat se v Sloveniji uporablja tako na nekmetijskih površinah - cestah, železnicah, pokopališčih, v parkih - kot tudi v kmetijstvu. Na leto prodajo od 70 do 85 ton aktivne snovi, o uporabi na različnih kategorijah zemljišč pa ni podatkov, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Glede na obseg uporabe v slovenskem kmetijstvu je glifosat pomembna aktivna snov za pridelavo.

Postopni umik glifosata

»Po ekonomski logiki bi se morala uporaba glifosata zmanjševati postopno in v nekaj letih ugasniti. Potrebujemo prehodno obdobje, da bomo prilagodili tehnologijo pridelave, jo strokovno preizkusili in ekonomsko ovrednotili. Odvisnost od tega poceni in učinkovitega herbicida je zelo velika. Če ga prepovemo čez noč, so lahko velike ekonomske posledice. Po moji oceni druga fitofarmacevtska sredstva (FFS), s katerimi bomo skušali nadomestiti glifosat, ne obremenjujejo okolja manj. Namesto glifosata bomo uporabili druge snovi, s tem pa v naravo skupaj vnesli več kemikalij. V ekotoksikološki primerjavi z alternativnimi sredstvi ne bi za naravo nič naredili,« pravi Mario Lešnik, predstojnik katedre za fitomedicino na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

Kmetje uporabljajo glifosat po ekonomski logiki, ne ukvarjajo se s toksičnostjo tega FFS. Kmetje so pod globalnim pritiskom nižjih cen. Da so konkurenčni kmetom iz ZDA, Brazilije, Južne Afrike ali Nizozemske, morajo hrano pridelati po enako nizki ceni, tudi z glifosatom, razlaga Lešnik. Veliki profesionalni kmetje želijo v naravo vnesti čim manj kemije, ker uporaba kemikalij brez upravičenega vzroka podraži pridelavo.

Vse večja potreba po zatiranju plevela

V zadnjih 30 letih smo dobili več kot 150 novih tujih vrst rastlin z drugih celin in kmetijskih sistemov, ki so proti herbicidom že odporne. Potreba po zatiranju bo samo še večja, ker imamo čedalje več težav.

Dikamba za Slovenijo ni primerno nadomestilo za glifosat, ker ni primerna za vodovarstvena območja ali območja blizu voda. V Sloveniji pa je kar 70 odstotkov njiv na vodovarstvenem območju. Kmetje pri nas ne dobijo subvencij, če na vodovarstvenem območju uporabljajo okoljsko problematična sredstva. »Pozabimo lahko, da bi z dikambo zamenjali glifosat, za naš ekosistem je problematičnih še nekaj drugih pripravkov. Nimamo do okolja prijaznega nadomestka za glifosat, hkrati smo pred pojavom rezistence proti trem glavnim skupinam herbicidov, ki delujejo na encim ALS. Na ta encim deluje tri četrtine herbicidov, ki jih uporabljamo pri nas,« opozarja Lešnik. V sosednjih državah so rastline že razvile rezistenco proti tem herbicidom. Ko se bo to zgodilo tudi pri nas, ne bo deloval zelo velik delež od pri nas registriranih herbicidov.

Iz previdnosti uporabo omejimo

Ekonomsko gledano, bo za naše kmete slabo, če bi ukinili glifosat kar čez noč, tudi okolje ne bo nič pridobilo. »Če ta herbicid nadomestimo s pogostejšo mehansko obdelavo, to pomeni veliko okopavanj, s tem pa porabo fosilnih goriv, sproščanje ogljikovega dioksida v zrak in zgorevanje organskih snovi v tleh. »Kar 40 odstotkov naših najboljših kmetijskih zemljišč je na lahkih zemljiščih, kjer organska snov zgineva. Še več je bomo izgubili in dodatno zmanjšali rodovitnost tal, če mehansko obdelavo še intenziviramo,« napoveduje Mario Lešnik.

Slovenski kmetje so finančno šibki. Od 15 do 30 tisoč evrov stane novi priključek, ki bi ga potrebovali, če bi prešli na intenzivnejšo mehansko obdelavo tal. Zato Mario Lešnik zagovarja »omejeno uporabo glifosata, ki bi ga prepovedal na nekmetijskih zemljiščih, na kmetijskih zemljiščih pa bi ga v kolobarju dovolil vsaka tri leta. Tako bi za 80 odstotkov zmanjšali uporabo glifosata. Mehansko se ne rešimo divjega sirka in marsikaterega drugega trdovratnega plevela«.

Vseh plevelov glifosat ne uniči

V trajnih nasadih, kot so sadovnjaki, oljčniki in vinogradi, z glifosatom ne zatremo vsaj deset vrst plevelov, denimo slaka. Pridelovalcem svetujemo, da omejujejo uporabo glifosata, ker že imamo težave s premajhno učinkovitostjo. V ZDA, Braziliji in Argentini je veliko vrst plevela že odpornih proti glifosatu. Mi ga svetujemo za občasno in začasno, ne pa stalno uporabo.

Molekula glifosata je preprosta - iz spremenjenega glicina, aminokisline, ki je v vsakem rastlinskem ali živalskem sistemu, in fosfonometila. »Ne vidim možnosti, da bi bil glifosat rakotvoren, in dvomim, da je njegova rakotvornost tudi znanstveno dokazana,« meni Lešnik. Glifosat je po njegovem mnenju sociološki simbol, česar ljudje nočejo. Ljudje nočejo visoko kemiziranega kmetijstva.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij 1

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....