Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

Uporabo glifosata v kmetijstvu lahko omejimo le postopno

Čas branja: 3 min
29.10.2017  13:32
V zadnjih 30 letih smo dobili 150 novih tujih vrst rastlin, potrebe po njihovem zatiranju rastejo
Uporabo glifosata v kmetijstvu lahko omejimo le postopno

Ker je načrt evropske komisije o desetletnem podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata v Evropi propadel, predlagajo, da se licenca podaljša za pet let. O tem države članice v Bruslju niso glasovale minulo sredo, 25. oktobra, ker ni jasno, ali je kemikalija rakotvorna. Veljavno dovoljenje za glifosat se izteče sredi decembra.

V petih letih brez glifosata

Slovenija se zavzema za prepoved glifosata ob kratkem, največ petletnem prehodnem obdobju, v katerem se bo kmetijstvo prilagodilo. Glifosat se v Sloveniji uporablja tako na nekmetijskih površinah - cestah, železnicah, pokopališčih, v parkih - kot tudi v kmetijstvu. Na leto prodajo od 70 do 85 ton aktivne snovi, o uporabi na različnih kategorijah zemljišč pa ni podatkov, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Glede na obseg uporabe v slovenskem kmetijstvu je glifosat pomembna aktivna snov za pridelavo.

Postopni umik glifosata

»Po ekonomski logiki bi se morala uporaba glifosata zmanjševati postopno in v nekaj letih ugasniti. Potrebujemo prehodno obdobje, da bomo prilagodili tehnologijo pridelave, jo strokovno preizkusili in ekonomsko ovrednotili. Odvisnost od tega poceni in učinkovitega herbicida je zelo velika. Če ga prepovemo čez noč, so lahko velike ekonomske posledice. Po moji oceni druga fitofarmacevtska sredstva (FFS), s katerimi bomo skušali nadomestiti glifosat, ne obremenjujejo okolja manj. Namesto glifosata bomo uporabili druge snovi, s tem pa v naravo skupaj vnesli več kemikalij. V ekotoksikološki primerjavi z alternativnimi sredstvi ne bi za naravo nič naredili,« pravi Mario Lešnik, predstojnik katedre za fitomedicino na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

Kmetje uporabljajo glifosat po ekonomski logiki, ne ukvarjajo se s toksičnostjo tega FFS. Kmetje so pod globalnim pritiskom nižjih cen. Da so konkurenčni kmetom iz ZDA, Brazilije, Južne Afrike ali Nizozemske, morajo hrano pridelati po enako nizki ceni, tudi z glifosatom, razlaga Lešnik. Veliki profesionalni kmetje želijo v naravo vnesti čim manj kemije, ker uporaba kemikalij brez upravičenega vzroka podraži pridelavo.

Vse večja potreba po zatiranju plevela

V zadnjih 30 letih smo dobili več kot 150 novih tujih vrst rastlin z drugih celin in kmetijskih sistemov, ki so proti herbicidom že odporne. Potreba po zatiranju bo samo še večja, ker imamo čedalje več težav.

Dikamba za Slovenijo ni primerno nadomestilo za glifosat, ker ni primerna za vodovarstvena območja ali območja blizu voda. V Sloveniji pa je kar 70 odstotkov njiv na vodovarstvenem območju. Kmetje pri nas ne dobijo subvencij, če na vodovarstvenem območju uporabljajo okoljsko problematična sredstva. »Pozabimo lahko, da bi z dikambo zamenjali glifosat, za naš ekosistem je problematičnih še nekaj drugih pripravkov. Nimamo do okolja prijaznega nadomestka za glifosat, hkrati smo pred pojavom rezistence proti trem glavnim skupinam herbicidov, ki delujejo na encim ALS. Na ta encim deluje tri četrtine herbicidov, ki jih uporabljamo pri nas,« opozarja Lešnik. V sosednjih državah so rastline že razvile rezistenco proti tem herbicidom. Ko se bo to zgodilo tudi pri nas, ne bo deloval zelo velik delež od pri nas registriranih herbicidov.

Iz previdnosti uporabo omejimo

Ekonomsko gledano, bo za naše kmete slabo, če bi ukinili glifosat kar čez noč, tudi okolje ne bo nič pridobilo. »Če ta herbicid nadomestimo s pogostejšo mehansko obdelavo, to pomeni veliko okopavanj, s tem pa porabo fosilnih goriv, sproščanje ogljikovega dioksida v zrak in zgorevanje organskih snovi v tleh. »Kar 40 odstotkov naših najboljših kmetijskih zemljišč je na lahkih zemljiščih, kjer organska snov zgineva. Še več je bomo izgubili in dodatno zmanjšali rodovitnost tal, če mehansko obdelavo še intenziviramo,« napoveduje Mario Lešnik.

Slovenski kmetje so finančno šibki. Od 15 do 30 tisoč evrov stane novi priključek, ki bi ga potrebovali, če bi prešli na intenzivnejšo mehansko obdelavo tal. Zato Mario Lešnik zagovarja »omejeno uporabo glifosata, ki bi ga prepovedal na nekmetijskih zemljiščih, na kmetijskih zemljiščih pa bi ga v kolobarju dovolil vsaka tri leta. Tako bi za 80 odstotkov zmanjšali uporabo glifosata. Mehansko se ne rešimo divjega sirka in marsikaterega drugega trdovratnega plevela«.

Vseh plevelov glifosat ne uniči

V trajnih nasadih, kot so sadovnjaki, oljčniki in vinogradi, z glifosatom ne zatremo vsaj deset vrst plevelov, denimo slaka. Pridelovalcem svetujemo, da omejujejo uporabo glifosata, ker že imamo težave s premajhno učinkovitostjo. V ZDA, Braziliji in Argentini je veliko vrst plevela že odpornih proti glifosatu. Mi ga svetujemo za občasno in začasno, ne pa stalno uporabo.

Molekula glifosata je preprosta - iz spremenjenega glicina, aminokisline, ki je v vsakem rastlinskem ali živalskem sistemu, in fosfonometila. »Ne vidim možnosti, da bi bil glifosat rakotvoren, in dvomim, da je njegova rakotvornost tudi znanstveno dokazana,« meni Lešnik. Glifosat je po njegovem mnenju sociološki simbol, česar ljudje nočejo. Ljudje nočejo visoko kemiziranega kmetijstva.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu