Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Dobra letina sladkorne pese, pridelavo bi radi povečali na 200 hektarjev

Čas branja: 2 min
05.11.2017  09:17
Ormoška zadruga Kooperativa Kristal, ki so jo lani ustanovili predstavniki združenja pridelovalcev sladkorne pese, te dni prvič po dobrem desetletju z njiv spravlja sladkorno peso, ki jo bodo prodali hrvaški tovarni Viro v Virovitico. Predsednik Kooperative Kristal Miroslav Kosi pravi, da so z letošnjo letino zelo zadovoljni.
avtor
Dobra letina sladkorne pese, pridelavo bi radi povečali na 200 hektarjev
Foto: Shutterstock

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Spravljanje pridelka je trenutno v polnem teku, v zadrugi pa po Kosijevih besedah računajo, da bo v povprečju pridelek znašal okoli 60 ton na hektar, kar bi ob 75 hektarjih letos obdelanih površin na območju Spodnjega Podravja, Prekmurja in Prlekije skupaj pomenilo okoli 4.500 ton sladkorne pese.

"Glede na vremenske pogoje skozi leto bo to več, kot smo pričakovali, smo pa ob setvi načrtovali približno tako številko," je dejal Kosi in povedal, da že dva tedna pridelek spravljajo na deponije, kjer morajo peso v skladu s pogodbo očistiti, medtem ko so v petek tovornjaki hrvaškega podjetja že začeli z odvozom v Virovitico.

Tudi kakovostno bo letošnji pridelek po njegovih besedah v skladu s pričakovanji. Za zdaj še vedno razpolagajo le s podatki iz tovarne, ki kažejo na to, da bodo najmanj dosegli dogovorjeno sladkorno stopnjo okoli 16, za kar je obljubljena odkupna cena 36 evrov za tono pese.

Sladkorno peso bi gojili na 200 hektarjih

V Kooperativi Kristal v tem primeru pričakujejo, bo bodo kmetje zadovoljni in se bodo dogovorili za prihodnje sodelovanje. Z Virom imajo namreč pogodbo sklenjeno samo za letošnjo kampanjo, so se pa prejšnji teden že usedli s člani zadruge in se bodo, kot zdaj kaže, kmalu odločili o sodelovanju tudi v naslednjem letu.

"Bi bilo pa za nas zelo dobro, če bi uspeli zagotoviti vsaj 200 hektarjev površin za setev sladkorne pese. Na osnovi dosedanjih pogovorov in zadovoljstva tistih, ki so peso gojili že letos, je tak cilj realno pričakovati," meni Kosi.

Sladkorna pesa je tudi krma za divjad

Ob tem je povedal, da je najverjetneje zaradi pomanjkanja industrijskih jabolk letos nekaj zanimanja za nakup sladkorne pese tudi s strani lovskih družin in Slovenskih državnih gozdov. Morda jim bodo lahko ponudili kakšno manjšo količino, saj so sicer pogodbeno vezani na hrvaškega partnerja. Če bo v prihodnje več interesa, lahko posejejo tudi kakšno površino za potrebe divjadi, je dodal.

Čeprav bi si pridelovalci sladkorne pese želeli, da bi njihov pridelek ostal doma in bi ga tukaj predelali v sladkor ali kakšen drug izdelek, za zdaj nič ne kaže, da bi Hrvati dobili konkurenco. Že zdaj je jasno, da te ne bo s strani skupine Agrana Studen, ki je letos kupila pakirni center, silos in skladišča nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu.

Sladkor s slovenskih polj v slovenski vrečki

Pri predstavnikih skupine so preverjali možnosti sodelovanja, a so jim ti na sestanku povedali, da iz tega ne bo nič. So se pa s hrvaškimi partnerji uspeli dogovoriti, da bodo vsaj del sladkorja zapakirali tudi v "slovensko vrečko".

Sicer pa so po Kosijevih besedah še vedno živi tudi njihovi načrti, da bi v prihodnosti v Sloveniji spet sami predelovali sladkorno peso, bodisi v sladkor ali druge izdelke, a je vse to še vedno bolj dolgoročno razmišljanje. Tudi prodaja dela ormoške tovarne teh njihovih načrtov ne ovira, saj da je tam še vedno dovolj prostora, pa tudi sicer se lahko odločijo za kakšno drugo lokacijo.


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...