Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi prinesla večji uvoz hrane in uničila slovensko pridelavo

Čas branja: 3 min
10.11.2017  09:04
Kako škodljiva bi bila prepoved fitofarmacevtskih sredste v celoti, ki jo kot edino pravo pot vidi kmetijski minister Dejan Židan, opozarjajo v Gospodarskem interesnem združenju fitofarmacije
Prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi prinesla večji uvoz hrane in uničila slovensko pridelavo
Popolna prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi ogrozila veliko kmetij, več hrane bi uvozili, slovensko pridelavo pa uničili.
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

V torek je kmetijski minister Dejan Židan na sestanku s komisarjem Karmenujem Vello v Bruslju v razpravi o podaljšanju dovoljenja za promet glifosatu poudaril, da je edini pravi ukrep prepoved fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v celoti. Usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije je izpostavil kot edino pravo pot, ki pomeni podražitev proizvodnje hrane. "Ne smemo biti dvolični. Če to zahtevamo, moramo pristati na višjo ceno hrane," je poudaril Židan.

Da korak v kmetijstvo brez kemije ne pomeni samo dražje hrane, ampak prinaša tudi druge posledice, opozarja Renata Fras Peterlin, prokuristka Gospodarskega interesnega združenja fitofarmacije. Na kratko: prepoved FFS bi pripeljala samo še do večjega uvoza hrane, slovensko pridelavo pa bi uničili.

Brez FFS bi pridelali pol manj ali nič

Fitofarmacevtska sredstva nam zagotavljajo prehransko varnost, ker varujejo rastline pred škodljivimi organizmi - žuželkami, pršicami, glodavci, glivami, ki povzročajo plesni, sneti, gnilobe in pleveli, poudarja Renata Fras Peterlin. Brez uporabe FFS se lahko pridelek v povprečju zmanjša za polovico, v klimatskih razmerah, kakršne imamo v Sloveniji, pa lahko pridelek tudi v celoti izgubimo. Pri uporabi FFS že sedaj velja načelo, da se jih uporabi tako malo, kot je nujno potrebno!

Brez FFS bi številnim kmetijam grozil propad

Ekonomika pridelave hrane bi bila brez FFS ogrožena. Številnim kmetijam bi grozil propad. S prepovedjo FFS namreč onemogočimo pridelavo hrane v Sloveniji – tako ekološke kakor tudi integrirane, opozarja Renata Fras Peterlin. Od okoli 400 FFS, registriranih v Sloveniji, jih je približno 70 registriranih za ekološko pridelavo. Tudi za ekološko pridelavo so FFS kemijskega izvora - na bazi bakra, žvepla, piretrina ... - neobhodno potrebna. Ekološka pridelava hrane je sicer razvojna prioriteta slovenskega kmetijstva. Kljub velikim finančnim vzpodbudam pa je le dva odstotka njivskih površin oziromac pet odstotkov kmetij vključenih v ekološko pridelavo, pa še ta so odvisna od FFS kemijskega izvora. Prehranska varnost in obstoj kmetij bi s prepovedjo FFS bili resno ogroženi, razlaga Renata Fras Peterlin. Tudi vsa dosedanja prizadevanja za promocijo domače hrane bi bila zaman, dodaja.

Bi res radi jedli samo še hrano iz uvoza?

Že sedaj krijemo v Sloveniji komaj polovico svojih potreb po hrani. Uvoz hrane bi morali še povečati. Hrano bi še naprej uvažali iz tretjih držav ali od drugih držav članic EU. Na pridelavo hrane iz tretjih držav nimamo veliko vpliva. Tam visoki standardi pridelave, kot jih imamo v EU, ne veljajo. Uvažali bi seveda po svetovnih cenah – nizkih ali visokih –, pač glede na ponudbo in povpraševanje, pravi Renata Fras Peterlin.

Več ljudi, več hrane, več fitofarmacevtskih sredstev

Pridelava hrane ni samo gospodarska dejavnost. Pridelava hrane je strateškega pomena za vsako državo. Težiti bi morali k 100-odstotnemu kritju osnovnih živil iz domače pridelave! Brez modernega kmetijstva in visokih tehnologij tega ni mogoče doseči. V bližnji prihodnosti se ne bomo mogli zanašati samo na uvoz. Svetovno prebivalstvo je namreč v stalnem porastu. Do leta 2050 pričakujemo 9 milijard ljudi, kar je 30 odstotkov več kot danes. Na prebivalca bo na voljo le še dva tisoč kvadratnih metrov obdelovalnih površin, dodaja Renata Fras Peterlin.

S fitofarmacevtskimi sredstvi pridelamo varno hrano

Premalo se zavedamo, da nam FFS omogočajo pridelavo zdrave hrane. Rastline po okužbi s patogeni izločajo obrambne snovi, kot so alkaloidi, endotoksini, fitoaleksini, defenzivni solanin … Obrambne snovi rastlin so pogosto genotoksične in rakotvorne ter povzročajo plodnostne motnje, motnje v razvoju zarodka in druge težave. Tudi plesni izločajo škodljive snovi – mikotoksine, ki so lahko močno alergeni (kot pri fuzariozah žit) ali tudi smrtni (ergotizem).

Nova fitofarmacevtska sredstva so do okolja in ljudi prijaznejša

FFS niso le kemikalije, temveč tudi biološko aktivne snovi, osnovne snovi, feromonske vabe … Razvoj FFS gre v smer do okolja in ljudi čim manj nevarnih sredstev. Zaradi tega se je v zadnjih 20 letih izbor FFS v EU prepolovil. Industrija FFS vlaga velika sredstva v raziskave in razvoj novih snov. Postopek je dolgotrajen in drag - traja v povprečju 11 let in stane okoli 200 milijonov evrov.

Prepoved glifosata ne zmanjša uporabe fitofarmacevtskih sredstev

Kljub morebitni prepovedi glifosata, ki je dokazano varen za uporabo in ni rakotvoren, bodo pleveli ob progah, cestah, v sadovnjakih, vinogradih, dvoriščih in povsod drugje še naprej rastli. Še naprej jih bomo v glavnem zatirali s kemičnimi FFS. Uporabili bomo pač druge herbicide in to več različnih herbicidov v skupno večjih dozah. Mimogrede: tudi včeraj se članice EU niso dogovorile, za koliko let bi podaljšale dovoljenje za uporabo glifoasata v Evropski uniji, 15. decembra pa poteče sedanje dovoljenje za ta najpogosteje uporabljen herbicid.

Pred prepovedjo uporabe FFS bi morali razmisliti najmanj o posledicah, za konec pravi Renata Fras Peterlin.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...