Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi prinesla večji uvoz hrane in uničila slovensko pridelavo

Čas branja: 3 min
10.11.2017  09:04
Kako škodljiva bi bila prepoved fitofarmacevtskih sredste v celoti, ki jo kot edino pravo pot vidi kmetijski minister Dejan Židan, opozarjajo v Gospodarskem interesnem združenju fitofarmacije
Prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi prinesla večji uvoz hrane in uničila slovensko pridelavo
Popolna prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi ogrozila veliko kmetij, več hrane bi uvozili, slovensko pridelavo pa uničili.
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

V torek je kmetijski minister Dejan Židan na sestanku s komisarjem Karmenujem Vello v Bruslju v razpravi o podaljšanju dovoljenja za promet glifosatu poudaril, da je edini pravi ukrep prepoved fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v celoti. Usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije je izpostavil kot edino pravo pot, ki pomeni podražitev proizvodnje hrane. "Ne smemo biti dvolični. Če to zahtevamo, moramo pristati na višjo ceno hrane," je poudaril Židan.

Da korak v kmetijstvo brez kemije ne pomeni samo dražje hrane, ampak prinaša tudi druge posledice, opozarja Renata Fras Peterlin, prokuristka Gospodarskega interesnega združenja fitofarmacije. Na kratko: prepoved FFS bi pripeljala samo še do večjega uvoza hrane, slovensko pridelavo pa bi uničili.

Brez FFS bi pridelali pol manj ali nič

Fitofarmacevtska sredstva nam zagotavljajo prehransko varnost, ker varujejo rastline pred škodljivimi organizmi - žuželkami, pršicami, glodavci, glivami, ki povzročajo plesni, sneti, gnilobe in pleveli, poudarja Renata Fras Peterlin. Brez uporabe FFS se lahko pridelek v povprečju zmanjša za polovico, v klimatskih razmerah, kakršne imamo v Sloveniji, pa lahko pridelek tudi v celoti izgubimo. Pri uporabi FFS že sedaj velja načelo, da se jih uporabi tako malo, kot je nujno potrebno!

Brez FFS bi številnim kmetijam grozil propad

Ekonomika pridelave hrane bi bila brez FFS ogrožena. Številnim kmetijam bi grozil propad. S prepovedjo FFS namreč onemogočimo pridelavo hrane v Sloveniji – tako ekološke kakor tudi integrirane, opozarja Renata Fras Peterlin. Od okoli 400 FFS, registriranih v Sloveniji, jih je približno 70 registriranih za ekološko pridelavo. Tudi za ekološko pridelavo so FFS kemijskega izvora - na bazi bakra, žvepla, piretrina ... - neobhodno potrebna. Ekološka pridelava hrane je sicer razvojna prioriteta slovenskega kmetijstva. Kljub velikim finančnim vzpodbudam pa je le dva odstotka njivskih površin oziromac pet odstotkov kmetij vključenih v ekološko pridelavo, pa še ta so odvisna od FFS kemijskega izvora. Prehranska varnost in obstoj kmetij bi s prepovedjo FFS bili resno ogroženi, razlaga Renata Fras Peterlin. Tudi vsa dosedanja prizadevanja za promocijo domače hrane bi bila zaman, dodaja.

Bi res radi jedli samo še hrano iz uvoza?

Že sedaj krijemo v Sloveniji komaj polovico svojih potreb po hrani. Uvoz hrane bi morali še povečati. Hrano bi še naprej uvažali iz tretjih držav ali od drugih držav članic EU. Na pridelavo hrane iz tretjih držav nimamo veliko vpliva. Tam visoki standardi pridelave, kot jih imamo v EU, ne veljajo. Uvažali bi seveda po svetovnih cenah – nizkih ali visokih –, pač glede na ponudbo in povpraševanje, pravi Renata Fras Peterlin.

Več ljudi, več hrane, več fitofarmacevtskih sredstev

Pridelava hrane ni samo gospodarska dejavnost. Pridelava hrane je strateškega pomena za vsako državo. Težiti bi morali k 100-odstotnemu kritju osnovnih živil iz domače pridelave! Brez modernega kmetijstva in visokih tehnologij tega ni mogoče doseči. V bližnji prihodnosti se ne bomo mogli zanašati samo na uvoz. Svetovno prebivalstvo je namreč v stalnem porastu. Do leta 2050 pričakujemo 9 milijard ljudi, kar je 30 odstotkov več kot danes. Na prebivalca bo na voljo le še dva tisoč kvadratnih metrov obdelovalnih površin, dodaja Renata Fras Peterlin.

S fitofarmacevtskimi sredstvi pridelamo varno hrano

Premalo se zavedamo, da nam FFS omogočajo pridelavo zdrave hrane. Rastline po okužbi s patogeni izločajo obrambne snovi, kot so alkaloidi, endotoksini, fitoaleksini, defenzivni solanin … Obrambne snovi rastlin so pogosto genotoksične in rakotvorne ter povzročajo plodnostne motnje, motnje v razvoju zarodka in druge težave. Tudi plesni izločajo škodljive snovi – mikotoksine, ki so lahko močno alergeni (kot pri fuzariozah žit) ali tudi smrtni (ergotizem).

Nova fitofarmacevtska sredstva so do okolja in ljudi prijaznejša

FFS niso le kemikalije, temveč tudi biološko aktivne snovi, osnovne snovi, feromonske vabe … Razvoj FFS gre v smer do okolja in ljudi čim manj nevarnih sredstev. Zaradi tega se je v zadnjih 20 letih izbor FFS v EU prepolovil. Industrija FFS vlaga velika sredstva v raziskave in razvoj novih snov. Postopek je dolgotrajen in drag - traja v povprečju 11 let in stane okoli 200 milijonov evrov.

Prepoved glifosata ne zmanjša uporabe fitofarmacevtskih sredstev

Kljub morebitni prepovedi glifosata, ki je dokazano varen za uporabo in ni rakotvoren, bodo pleveli ob progah, cestah, v sadovnjakih, vinogradih, dvoriščih in povsod drugje še naprej rastli. Še naprej jih bomo v glavnem zatirali s kemičnimi FFS. Uporabili bomo pač druge herbicide in to več različnih herbicidov v skupno večjih dozah. Mimogrede: tudi včeraj se članice EU niso dogovorile, za koliko let bi podaljšale dovoljenje za uporabo glifoasata v Evropski uniji, 15. decembra pa poteče sedanje dovoljenje za ta najpogosteje uporabljen herbicid.

Pred prepovedjo uporabe FFS bi morali razmisliti najmanj o posledicah, za konec pravi Renata Fras Peterlin.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...