Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda
Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

Prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi prinesla večji uvoz hrane in uničila slovensko pridelavo

Čas branja: 3 min
10.11.2017  09:04
Kako škodljiva bi bila prepoved fitofarmacevtskih sredste v celoti, ki jo kot edino pravo pot vidi kmetijski minister Dejan Židan, opozarjajo v Gospodarskem interesnem združenju fitofarmacije
Prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi prinesla večji uvoz hrane in uničila slovensko pridelavo
Popolna prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi ogrozila veliko kmetij, več hrane bi uvozili, slovensko pridelavo pa uničili.
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

V torek je kmetijski minister Dejan Židan na sestanku s komisarjem Karmenujem Vello v Bruslju v razpravi o podaljšanju dovoljenja za promet glifosatu poudaril, da je edini pravi ukrep prepoved fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v celoti. Usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije je izpostavil kot edino pravo pot, ki pomeni podražitev proizvodnje hrane. "Ne smemo biti dvolični. Če to zahtevamo, moramo pristati na višjo ceno hrane," je poudaril Židan.

Da korak v kmetijstvo brez kemije ne pomeni samo dražje hrane, ampak prinaša tudi druge posledice, opozarja Renata Fras Peterlin, prokuristka Gospodarskega interesnega združenja fitofarmacije. Na kratko: prepoved FFS bi pripeljala samo še do večjega uvoza hrane, slovensko pridelavo pa bi uničili.

Brez FFS bi pridelali pol manj ali nič

Fitofarmacevtska sredstva nam zagotavljajo prehransko varnost, ker varujejo rastline pred škodljivimi organizmi - žuželkami, pršicami, glodavci, glivami, ki povzročajo plesni, sneti, gnilobe in pleveli, poudarja Renata Fras Peterlin. Brez uporabe FFS se lahko pridelek v povprečju zmanjša za polovico, v klimatskih razmerah, kakršne imamo v Sloveniji, pa lahko pridelek tudi v celoti izgubimo. Pri uporabi FFS že sedaj velja načelo, da se jih uporabi tako malo, kot je nujno potrebno!

Brez FFS bi številnim kmetijam grozil propad

Ekonomika pridelave hrane bi bila brez FFS ogrožena. Številnim kmetijam bi grozil propad. S prepovedjo FFS namreč onemogočimo pridelavo hrane v Sloveniji – tako ekološke kakor tudi integrirane, opozarja Renata Fras Peterlin. Od okoli 400 FFS, registriranih v Sloveniji, jih je približno 70 registriranih za ekološko pridelavo. Tudi za ekološko pridelavo so FFS kemijskega izvora - na bazi bakra, žvepla, piretrina ... - neobhodno potrebna. Ekološka pridelava hrane je sicer razvojna prioriteta slovenskega kmetijstva. Kljub velikim finančnim vzpodbudam pa je le dva odstotka njivskih površin oziromac pet odstotkov kmetij vključenih v ekološko pridelavo, pa še ta so odvisna od FFS kemijskega izvora. Prehranska varnost in obstoj kmetij bi s prepovedjo FFS bili resno ogroženi, razlaga Renata Fras Peterlin. Tudi vsa dosedanja prizadevanja za promocijo domače hrane bi bila zaman, dodaja.

Bi res radi jedli samo še hrano iz uvoza?

Že sedaj krijemo v Sloveniji komaj polovico svojih potreb po hrani. Uvoz hrane bi morali še povečati. Hrano bi še naprej uvažali iz tretjih držav ali od drugih držav članic EU. Na pridelavo hrane iz tretjih držav nimamo veliko vpliva. Tam visoki standardi pridelave, kot jih imamo v EU, ne veljajo. Uvažali bi seveda po svetovnih cenah – nizkih ali visokih –, pač glede na ponudbo in povpraševanje, pravi Renata Fras Peterlin.

Več ljudi, več hrane, več fitofarmacevtskih sredstev

Pridelava hrane ni samo gospodarska dejavnost. Pridelava hrane je strateškega pomena za vsako državo. Težiti bi morali k 100-odstotnemu kritju osnovnih živil iz domače pridelave! Brez modernega kmetijstva in visokih tehnologij tega ni mogoče doseči. V bližnji prihodnosti se ne bomo mogli zanašati samo na uvoz. Svetovno prebivalstvo je namreč v stalnem porastu. Do leta 2050 pričakujemo 9 milijard ljudi, kar je 30 odstotkov več kot danes. Na prebivalca bo na voljo le še dva tisoč kvadratnih metrov obdelovalnih površin, dodaja Renata Fras Peterlin.

S fitofarmacevtskimi sredstvi pridelamo varno hrano

Premalo se zavedamo, da nam FFS omogočajo pridelavo zdrave hrane. Rastline po okužbi s patogeni izločajo obrambne snovi, kot so alkaloidi, endotoksini, fitoaleksini, defenzivni solanin … Obrambne snovi rastlin so pogosto genotoksične in rakotvorne ter povzročajo plodnostne motnje, motnje v razvoju zarodka in druge težave. Tudi plesni izločajo škodljive snovi – mikotoksine, ki so lahko močno alergeni (kot pri fuzariozah žit) ali tudi smrtni (ergotizem).

Nova fitofarmacevtska sredstva so do okolja in ljudi prijaznejša

FFS niso le kemikalije, temveč tudi biološko aktivne snovi, osnovne snovi, feromonske vabe … Razvoj FFS gre v smer do okolja in ljudi čim manj nevarnih sredstev. Zaradi tega se je v zadnjih 20 letih izbor FFS v EU prepolovil. Industrija FFS vlaga velika sredstva v raziskave in razvoj novih snov. Postopek je dolgotrajen in drag - traja v povprečju 11 let in stane okoli 200 milijonov evrov.

Prepoved glifosata ne zmanjša uporabe fitofarmacevtskih sredstev

Kljub morebitni prepovedi glifosata, ki je dokazano varen za uporabo in ni rakotvoren, bodo pleveli ob progah, cestah, v sadovnjakih, vinogradih, dvoriščih in povsod drugje še naprej rastli. Še naprej jih bomo v glavnem zatirali s kemičnimi FFS. Uporabili bomo pač druge herbicide in to več različnih herbicidov v skupno večjih dozah. Mimogrede: tudi včeraj se članice EU niso dogovorile, za koliko let bi podaljšale dovoljenje za uporabo glifoasata v Evropski uniji, 15. decembra pa poteče sedanje dovoljenje za ta najpogosteje uporabljen herbicid.

Pred prepovedjo uporabe FFS bi morali razmisliti najmanj o posledicah, za konec pravi Renata Fras Peterlin.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe 1

Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah