Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije
Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Poleg bezgovega delajo tudi jabolčni kis, prodajo bi radi razširili po Sloveniji in sčasoma tudi v tujino, za kar morajo povečati obseg proizvodnje
Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Predelava hrane v Sloveniji je lahko zelo donosen posel. Najboljši živilci in pijačarji se po dobičkonosnosti lahko kosajo s farmacevti
Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

Imamo premalo fitofarmacevtskih sredstev, dodatne omejitve bi le škodile

Čas branja: 5 min
16.11.2017  10:29
Kmetje so pri uporabi fitofarmcevtskih sredstev racionalni, zato je v hrani, pridelani pri nas, najmanj ostankov pesticidov, pravi Renata Fras Peterlin iz GIZ fitofarmacije
Imamo premalo fitofarmacevtskih sredstev, dodatne omejitve bi le škodile
Sadjarji in vinogradniki so največji porabniki fitofarmacevtskih sredstev pri nas.
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  
Renata Fras Peterlin dodaj
GIZ dodaj
Bayer dodaj
Syngenta dodaj
Basf dodaj

Nabor v Sloveniji registriranih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) je premajhen, da bi se lahko držali strategije za preprečevanje rezistence – odpornosti proti FFS. Za vsako bolezen in škodljivca bi morali imeti na voljo vsaj štiri različno delujoča FFS, imamo pa po enega, a še to ne za vse rastline, opozarja Renata Fras Peterlin, prokuristka GIZ fitofarmacije, ki ga sestavlja 16 zastopnikov ali predstavnikov velikih korporacij za proizvodnjo FFS, kot so Bayer, Syngenta, BASF, Arysta LifeScience …Tako imenovano antirezistenčno strategijo bi zagotovili z menjavanjem vsaj štirih različno delujočih FFS za posamezne bolezni in škodljivce, da bi preprečili odpornost. A ker te možnosti ni, morajo kmetje uporabljati to, kar je na voljo – pogosto samo en FFS. Uporabljati morajo čedalje večje količine tega FFS, posledica je lahko pojav ostankov pesticidov v hrani in vodi.

Novi FFS za zelenjadnice

»Z upravo za varno hrano UVHVVR in kmeti smo pregledali, za katere male rabe pri zelenjavi in sadju ni FFS, in za silo zagotovili izbor FFS, ki pa še vedno ni zadovoljiv,« poudarja Renata Fras Peterlin. Kar naprej prihajajo novi škodljivci, bolezni in pleveli, zato potrebe po zatiranju rastejo. Profesor Mario Lešnik, predstojnik katedre za fitomedicino na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, je izdal knjigo o 150 novih vrstah plevela, ki smo jih dobili v zadnjih treh letih.

V EU registriranih več aktivnih snovi kot pri nas

V EU je registriranih okoli 400 aktivnih snovi, ped 20 leti pa jih je bilo čez 900. Pri nas je registriranih 230 aktivnih snovi. Za zadovoljivo preskrbo bi jih po oceni Renate Fras Peterlin potrebovali vsaj še 30 odstotkov več, da bi izpolnili priporočila antirezistenčne strategije, ki priporoča menjavanje različnih vrst FFS. Tako bi zmanjšali porabo FFS, izognili bi se ostankom pesticidov, ker bi z vsako aktivno snovjo škropili le enkrat, manjši bi bil tudi okoljski vpliv – manj pesticidov bi prišlo v vodo in druge, netarčne organizme. Tega kmalu ne bomo dosegli, pravi sogovornica.

Tretjina FFS je tudi za ekološko pridelavo

»V Sloveniji porabimo okoli tisoč ton aktivnih snovi na leto, od tega je približno 40 odstotkov anorganskih snovi, kot sta baker in žveplo, v pripravkih pa sta dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Največ FFS porabijo vinogradniki in sadjarji,« pravi Renata Fras Peterlin.

Vsi FFS so registrirani na evropski in državni ravni

V zadrugah se pritožujejo, da za nekatere kulture pri nas nimajo na voljo škropiv, ker je registracija predraga glede na pričakovano količinsko prodajo teh FFS. Je to res?

To drži v izjemnih primerih. Ko je zaradi izbruha bolezni ali škodljivca raba določenega FFS nujna, se z UVHVVR dogovorimo za izjemno dovoljenje. V takšnih primerih je lahko taksa tudi znižana. Včasih pa se zgodi, da so lastniki študij o ostankih FFS zasebna združenja pridelovalcev, a mi ugotovitev teh študij ne moremo uporabiti niti ne moremo financirati takšnih raziskav, saj stanejo tudi sto tisoč evrov in več. Tudi zato ima kmet v Nemčiji na voljo več FFS kot pri nas.

Več FFS lahko uporabljajo tudi v Italiji, ker še niso potekle registracije za FFS po stari evropski direktivi, ki je veljala, še preden smo dobili sedanjo 1109/2009. V Sloveniji so vsi FFS registrirani po tej, strožji direktivi, poudarja Renata Fras Peterlin.

Zamude pri registraciji FFS

Učinkovina ali aktivna snov se registrira na evropski ravni, FFS pa najprej registrirajo v coni, potem pa še na državni ravni. Marsikje so zamude pri nacionalnih registracijah FFS. Uporaba FFS, ki nima nacionalne registracije, je nedovoljena.

Imamo nordijsko, srednjeevropsko cono, v kateri smo mi skupaj z Nemčijo, in še sredozemsko cono, kjer je Italija. Te cone imajo različno podnebje. A mi imamo tudi močan vpliv sredozemskega podnebja, zato bi morda pri nekaterih kulturah sodili v sredozemsko cono. Toda strokovnjaki so izbrali srednjeevropsko. Prihaja čas revizije uredbe o registraciji FFS in lahko prestopimo v drugo cono, morda se bomo odločili za sredozemsko cono, kjer je registriranih več FFS za sadno drevje, trto in zelenjadnice, ki jih kmetje trenutno pogrešajo. Ko je aktivna snov že na seznamu dovoljenih FFS v EU, jo je treba registrirati še nacionalno – v vsaki državi članici glede na njene podnebne posebnosti. Če je neki FFS že registrirala Nemčija ali druga država iz iste cone, lahko Slovenija to registracijo povzame. Tu velja vzajemno priznavanje FFS na nacionalni ravni. Takšna registracija je pri nas najpogostejša in tudi najcenejša, stane od 3.250 do pet tisoč evrov, kadar so potrebna dodatna dokazila. Ko država prva v svoji coni registrira neki FFS, to stane že 20 tisoč evrov, prva evropska registracija aktivne snovi pa do sto tisoč evrov. To je za proizvajalce FFS glede na majhnost trga preveč.

V slovenski hrani je najmanj ostankov pesticidov

Pri zelenjavi, pridelani v Sloveniji, je najmanjši ostanek FFS med vsemi državami v EU. »Od vseh analiziranih vzorcev je bilo leta 2014 le 0,1 odstotka vzorcev s presežnimi ostanki FFS, pri otroški hrani pa nič. Imamo najvarnejšo lokalno pridelano hrano,« dodaja Renata Fras Peterlin.

Ukrep KOPOP prepovedal 26 aktivnih snovi na njivah

»Ena največjih težav je, da novi ukrep okoljsko-podnebnih plačil KOPOP prepoveduje uporabo 26 aktivnih snovi na njivah, čeprav v analizah ugotavljajo le ostanke petih aktivnih snovi v podtalnici, ki jih pripisujem napačni rabi pesticidov. V vodo lahko pridejo že, ko kdo na dvorišču spira škropilnico, pri tem pa ne upošteva predpisov o varni rabi FFS. S svetovalno službo ali pa tudi z inšpekcijo bi kršitelje odkrili in preprečili nadaljnje onesnaževanje, ki še zdaleč ni kritično,« pravi Renata Fras Peterlin.

A položaj se iz leta v leto izboljšuje, tudi zaradi delavnic o varni rabi FFS. Zelo se je izboljšalo tudi ravnanje z odpadno embalažo od FFS. »V vsakoletnih zbiralnih akcijah GIZ fitofarmacije zbere dve tretjini odpadne embalaže FFS. Pridelovalci jo prinesejo na posebna zbirna mesta, kar je lep rezultat in posledica našega informiranja o pravilnem ravnanju z embalažo po uporabi FFS, ki smo ga začeli leta 2005,« dodaja sogovornica. Vse manj je tudi ostankov pesticidov v pitni vodi.

Zakaj so FFS na slabem glasu?

»Za hrano smo v razvitem svetu občutljivi; ne glede na to pa uživamo sladkor in alkohol. Alkohol po nobenem merilu ne bi bil dovoljen kot FFS, saj je rakotvoren, toksičen, teratogen in hormonski motilec. A ga dopuščamo. FFS ljudje premalo poznajo, bojijo se jih in jih zavračajo, čeprav so FFS poleg zdravil najbolj proučene kemikalije. Dovoljena je na primer količina, ki je stokrat manjša od količine, pri kateri več ne zaznamo učinka FFS na zdravje,« poudarja Renata Fras Peterlin.

V zadnjih treh letih smo dobili 150 novih vrst plevelov, ki jih moramo zatirati, potrebe po škropivih naraščajo. Predstave o kmetijstvu brez FFS so utopija



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela

Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija Je ekološko kmetovanje dobra poslovna priložnost?

Pri porabi ekoloških živil na prebivalca na leto v Sloveniji kar močno zaostajamo za zahodnimi državami; priložnosti za rast je zato...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe 1

Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kraški brinjevec je adut turistične kmetije pri Filetu 1

Poleg prenočitev in domače hrane gostom ponujajo še kraški slivovec, viljamovko, staran vinjak, žganje iz kutin in rožičev ter gin

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno

Poletno ponudbo mlečnih izdelkov bi radi razširili s sladoledom, čez nekaj let pa vpeljali tudi rejo goveda za meso

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Jerala povečuje prodajo in predelavo jabolk

Obnavljajo sadovnjak in vlagajo v nove tehnologije, načrtujejo tudi novi prostor za predelavo sadja

OGLAS
AGROBIZ
Vroče je! Imamo odličen predlog za osvežitev

Predstavljamo lahek napitek, s katerim se lahko v vročih poletnih mesecih odlično osvežimo.