Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Skupnost kupuje hrano neposredno od kmetov

Čas branja: 2 min
20.11.2017  20:36
Naročila oddajo po spletu, vsakih 14 dni pa že peto leto to kupijo na tržnici v Šiški v Ljubljani
Skupnost kupuje hrano neposredno od kmetov

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Uroš Bric dodaj

Nakupujmo skupaj je skupnost, ki vsaka dva tedna poveže več kot tisoč kupcev s 55 kmeti in drugimi dobavitelji lokalne hrane. Nakupe organizirajo po načelu poštene cene (fair price), ki jo vnaprej postavi kmet, za kupca pa je ugodnejša kot v trgovini. Pred kratkim so praznovali peti rojstni dan.

Novi člani pridejo po priporočilu

Največ novih članov se jim pridruži po priporočilu drugih članov ali pa jih najdejo na spletu; večina jih prihaja iz Ljubljane ali okolice. Ponudniki so večinoma ekološki kmeti iz vse Slovenije. S Primorskega so med njimi ekokmetije Fras, Brhanin in Kabolca. Z Dolenjskega sta ekokmetiji Mehak in Bregar, z Notranjskega pa Oštirjeva kmetija. Iz Bele krajine je ekokmetija Češarek, s Štajerskega ekokmetija Uha, z Gorenjskega pa ekokmetija Krišelj. Pozimi občasno sodelujejo z družino Aničič iz Dalmacije, ki prodaja sveže obrane citruse iz ekološke preusmeritve - mandarine, pomaranče in limone.

Ponujajo sezonsko sadje in zelenjavo

Prav te dni kmetje pozivajo tudi druge, da naročijo pridelke in ozimnico. Vsako drugo sredo jim to dostavijo na šišensko tržnico v Ljubljani, prevzem je med 15. In 17. Uro. Pride več kot 500 ljudi – kupcev in kmetov. To je alternativno nakupovanje neposredno od kmeta. Cena je ugodnejša, ker gre hkrati za večje količine. Kmetje pa imajo dva večja priliva denarja na mesec, da lahko načrtujejo tudi povečanje pridelave. Kupci zaobidejo trgovine, dobijo pa čisto sveže sadje in zelenjavo, včasih tudi domač kruh, jajca, mleko, sir in meso.

Razbijajo tradicionalno prodajo

»Razbijamo stereotip o tradicionalnem odnosu med kupcem, posrednikom in dobaviteljem, saj poskušamo vsi v nakupovalni skupnosti razumeti drug drugega,« pravi Uroš Bric" title="Uroš Bric">Uroš Bric, vodja projekta. Pričakujejo, da kupec razume, da ekološko pridelano živilo na pogled ni vedno enako sijoče kot v trgovini. Pričakujejo tudi, da ponudnik razume, da smo si s povprečno plačo pred desetimi leti lahko kupili 2.500 kilogramov korenja, danes pa le še približno petino tega, torej da zaradi manjše kupne moči postavi dosegljivo in pošteno ceno.

Nova prijateljstva

Skupnostne nakupe imajo vsaka dva tedna, pred kratkim pa so praznovali peti rojstni dan. Z nekaterimi kmeti so že vzpostavili partnersko kmetovanje. Včasih so imeli tedenske zabojčke, a so jih opustili, ker s skupnimi nakupi gradijo osebne odnose, ki so trdnejši, saj kupci poklepetajo ali se celo spoprijateljijo s pridelovalci.

Načrti v novem letu

Čeprav se organizatorji z nakupovalno skupnostjo ukvarjajo za konjiček, je to velik projekt. Vključuje komunikacijo s tisoč člani in več deset ponudniki, zbiranje in pripravo ponudb, včasih pogajanja s ponudniki, vedno pa spremljanje kakovosti in zadovoljstva po skupinskih nakupih. »Prihodnje leto bomo ljudi tudi ozaveščali o pomenu lokalno pridelane hrane, drugih novih projektov pa še ne obešamo na veliki zvon,« dodaja Uroš Bric.


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...