Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

Alternativna logistika: Zeleni zabojček razvaža sezonsko hrano po stanovanjih

Čas branja: 3 min
21.11.2017  05:52
Na teden razvozijo dobrih 300 zabojčkov po Ljubljani in okolici, krog kupcev počasi raste
Alternativna logistika: Zeleni zabojček razvaža sezonsko hrano po stanovanjih
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Če pri skupnostnem nakupovanju Nakupujmo skupaj po spletu naročite pridelke od kmetov, vse pa prevzamete na eni točki, Zeleni zabojček prinaša še več udobja. Po spletu naročite tedensko zalogo sveže zelenjave in sadja, zabojček pa vam vsak četrtek dostavijo domov ali v službo.

Osmi rojstni dan

Spletna trgovina ekološke zelenjave in sadja z dostavo po Ljubljani in okolici Zeleni zabojček deluje od oktobra 2009. Na teden razvozijo dobrih 300 zabojčkov. So posrednik med kmeti in kupci – družinami in samskimi v mestu.

Pri zamisli so izhajali iz svojih potreb. "Ob selitvi z dežele, kjer smo imeli vrt, v mesto smo pogrešali doma pridelano hrano, v tujini pa smo videli podobne portale," pravi Gregor Hribar, direktor podjetja Čarna, ki upravlja portal Zeleni zabojček. V podjetju sodelujeta še njegova žena Irma Langus Hribar in Alexandra Waldmann.

Najtežja je logistika

Najtežja je logistika, ker nismo specializirani zanjo, pravi Hribar. Od kmetov dobivajo dobro podporo, težava pa je pomanjkanje ekološke hrane. Pridelkov slovenskih ekoloških kmetij je dovolj od junija do septembra, ko je veliko hrane in malo naročil, potem pa večje povpraševanje rešujejo z uvoženo hrano. Marca in aprila, ko še nič ne zraste, zaloge pa so pošle, nabirajo regrat.

Na teden prodajo za dva do tri tisoč evrov

Doslej jim je prodaja zrasla na dva do tri tisoč evrov na teden. Sprva so imeli 50 zabojčkov na teden, zdaj jih je skoraj 300. Gospodinjstvom dostavijo okoli 170 zabojčkov na teden, v pisarne pa še 20. Zabojčki se razlikujejo po količini sadja in zelenjave, stanejo pa od 12 do 25 evrov, kar je po Hribarjevih besedah dvakrat dražje od konvencionalno pridelanih živil.

Največ naročil za male in srednje zabojčke

Ljudje največ naročajo male in srednje zabojčke, ki vsebujejo 7,5 kilograma sadja in zelenjave, prvi pa pet kilogramov. Leta 2014 so na teden prejeli povprečno 110 naročil, letni prihodki pa so bili okoli 70 tisoč evrov, leta 2016 pa so jih povečali na 350 tisoč evrov.

Ob ponedeljkih razvažajo sadje in korenasto zelenjavo v pisarne, ob četrtkih pa zabojčke gospodinjstvom. Ob sredah jim kmetje pripeljejo sveže pridelke, dostavo do stanovanj pa opravijo študenti.

Na leto prodajo za več kot tristo tisoč evrov pridelkov, malo več kot dve tretjini je slovenskih, manjkajoče nesezonske pridelke pa uvažajo iz Avstrije in Italije, pravi Gregor Hribar. Večji zabojček z ducat različnimi vrstami zelenjave stane 25 evrov.

»Če primerjate kilogram ekološke in konvencionalne solate, je lahko ekološka tudi sto odstotkov dražja,« pravi Hribar. »Če ste res ekološki in jeste predvsem sezonska živila, je ta razlika manjša, če pa ste 'ekološki' in kupite certificirane ekojagode iz Španije, ker jih pri nas še ni, se razlika občutno poveča.«

Glavni prihranek je pri nabavi

V Zelenih zabojčkih prodajajo tisto, kar »njihovi« kmetje v danem trenutku imajo, zato cene niso veliko višje od konvencionalnih. »Naročite toliko pridelkov, kolikor jih boste med tednom pojedli, in razlika v ceni bo precej manjša. Glavni prihranek nastane s premišljeno nabavo,« pravi Hribar.

Pritožb je malo, povprečno ena na teden, ko naročniki dobijo drugo sadje ali zelenjavo namesto želene. Ker pakiramo ročno, se takšne napake občasno zgodijo, pravi Hribar.

Povpraševanje raste

Tudi v Sloveniji se vse več ljudi sprašuje o hrani. Gregor Hribar opaža: »Obstaja krog ljudi, ki je prepričan, da je ekološko pridelana hrana boljša kot industrijska.« Povpraševanje po doma pridelani hrani je stabilno in počasi tudi raste, ni pa opaziti takega razcveta, kot je morda včasih prikazano v javnosti.

Sami tedensko dostavijo okoli 300 zelenih zabojčkov. »Ljudje, ki večinoma jedo sadje in zelenjavo, včasih naročijo tudi sto evrov vreden zabojček. Vsak zabojček opremimo z listkom, na katerem je napisano, kje je bila hrana pridelana,« pravi Hribar.

Da slovenski kupci v zadnjih letih cenijo slovenske izdelke ter lokalno pridelano in predelano zelenjavo, sadje in meso, opažajo tudi v Sparu Slovenija. Kot dodajo, so slovenski kupci za lokalno pridelano hrano pripravljeni plačati nekaj več, a le do deset odstotkov več, odvisno, za kateri izdelek gre.

Sezona od novembra do konca maja

Največ naročil imajo od novembra do konca maja, poleti pa pol manj. Pozna se, da si ljudje sami pridelajo zelenjavo na vrtu ali si jo naberejo pri starših, pravi Hribar. Sodelujejo z 12 kmeti, ponudbo pa dopolnjujejo tudi s pridelki ekoloških kmetov iz tujine. "Decembra smo se s kmeti pogovarjali o tem, kaj bodo sadili prihodnje leto, da bi zagotovili nižje cene zabojčkov," pravi Gregor Hribar.

Skoraj 700 rednih kupcev

Imajo od 600 do 700 rednih in občasnih naročnikov. Z naročniki gradijo skupnost tako, da vsakemu zabojčku priložijo list s kuharskim receptom za živila, ki jih dostavijo, in še druge nasvete in informacije o njihovi ponudbi in zdravi hrani. Ko so v ponudbo vključili tudi med, so na primer stranke obvestili, od kod je in kakšna uporaba je koristna za zdravje. Z naročniki komunicirajo tudi prek bloga na spletni strani in jim vsako nedeljo pošljejo e-pismo o aktualni ponudbi.

Gregor Hribar, ki je po izobrazbi strojnik, priznava, da v komunikaciji s strankami uživa: "Krasen občutek je, da se zabojčkov z zdravo hrano razveseli toliko ljudi in da jedo dobro hrano."



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...