Spoznajte Panvitin recept za rast prašičereje Spoznajte Panvitin recept za rast prašičereje Lani je bilo pri nas vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Z nagrajevanjem rejcev, ki imajo sklenjen krog reje, poskuša Panvita povečati letni zakol
Kekec rešen pred padcem v samotno brezno Kekec rešen pred padcem v samotno brezno Podjetje Osem želi povečati prodajo paštet znamke Kekec doma in v tujini, zato gre marca v promocijsko kampanjo
Kmetom bo Furs še tri mesece pošiljal položnice za prispevke za socialno varnost Kmetom bo Furs še tri mesece pošiljal položnice za prispevke za socialno varnost Polovica od 11 tisoč kmečko zavrovanih kmetov si mora v dveh mesecih urediti dostop do portala eDavki
Zmagovalci Agrobiznisa 2018 so mlekarna Planika, zadrugi Tolmin in Sloga ter Humko Zmagovalci Agrobiznisa 2018 so mlekarna Planika, zadrugi Tolmin in Sloga ter Humko Najbolj podjetna je Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga iz Kranja. Najbolj inovativno živilo so hrenovke Alpija z oljčnim oljem ali smetano iz Kmetijske zadruge Tolmin. Najboljši domač izdelek po izboru naših bralcev je sir Dobra misel iz mlekarne Planika. Podjetju Humko z Bleda pa smo podelili posebno priznanje za razvoj novih tehnologij za urbano vrtnarstvo.
Kako gre zmagovalcem Agrobiznisa: kdo najhitreje razvija posel in prodajo Kako gre zmagovalcem Agrobiznisa: kdo najhitreje razvija posel in prodajo Od leta 2014, ko smo prvič podelili nagrade portala Agrobiznis, smo nagradili 15 ponudnikov lokalne hrane. Pišemo, kakšno leto je za desetimi od njih in kaj načrtujejo.

Slovenski žagarji bodo do februarja brez lesa iz državnih gozdov

30.11.2017  10:04
Državno gozdarsko podjetje SiDG je prodajo hlodovine iz državnih gozdov v novembru preusmerilo na trgovce, ki bodo ta les lahko prodali tudi zunaj Slovenije. Domačim žagarjem že primanjkuje hlodovine, in če je ne bodo mogli kupiti v začetku februarja, ne izključujejo odpuščanj. Rešitev vidijo v pravem partnerskem odnosu s SiDG, od katerega pričakujejo dolgoročne, večletne pogodbe za hlodovino po enotni ceni, ki bo temeljila na povprečni tržni ceni.
Slovenski žagarji bodo do februarja brez lesa iz državnih gozdov
Foto: Tomo Jesenicnik/STO

Slovenski žagarji, včlanjeni v slovensko lesno združenje Sloles, pravijo, da jim je državno podjetje za gospodarjenje z državnimi gozdovi Slovenski državni gozdovi (SiDG) v novembru ustavilo dobavo hlodovine. Od SiDG pričakujejo, da slovenskih predelovalcev lesa ne postavlja v slabši položaj kot tuje, zlasti avstrijske, ki so že organizacijsko, tehnološko in tržno v precej boljšem položaju. Domači žagarji in trgovci z rezanim lesom hkrati od SiDG pričakujejo razpis za prodajo po dolgoročnih, in ne le po enoletnih pogodbah, ter po enotni ceni, ki bo temeljila na povprečni tržni ceni.

Da domači žagarji dohitijo avstrijske, potrebujejo dolgoročne redne dobave lesa

»Primarno predelavo lesa bi radi toliko razvili, da bo v prihodnje konkurenčna na svetovnem trgu, kjer so Avstrijci med najuspešnejšimi. Takšen napredek lahko dosežemo le s pravim partnerskim odnosom med SiDG kot strateškim dobaviteljem lesa in kupci – žagarji. Dolgoročno zagotovljena dobava hlodovine je namreč glavni pogoj, da lahko vlagamo v posodabljanje domače primarne predelave lesa,« pravi Edo Oblak, direktor Slolesa in Breze Commerce iz Todraža pri Gorenji vasi, ki prodaja rezani les.

Spomni, da je bil SiDG lani ustanovljen tudi za ustvarjanje razmer za razvoj gozdnih lesnih verig. A te naloge trenutno ne izpolnjuje, ker je domačim žagarjem v novembru ustavil dobave, tako da jim hlodovine že primanjkuje, SiDG pa je edini ponudnik hlodovine iz državnih gozdov.

Bodo žagarji spomladi odpuščali?

Kako je do tega prišlo? SiDG je prodajo hlodovine, ki poteka z javnim zbiranjem ponudb po novih, julija sprejetih pravilih, novembra preusmeril večinoma na trgovce, ki bodo lahko to hlodovino prodali zunaj Slovenije. Položaj ni preprost, saj so pred nami meseci, ko bo zaradi zime in neugodnega vremena manj sečenj in manj hlodovine na trgu. To bo močno vplivalo na poslovanje slovenskih žagarjev in trgovcev z rezanim lesom, pravijo v Slolesu. Če žagarji hlodovine ne bodo imeli v začetku februarja, bodo posledice še hujše, tudi krčenje delovnih mest v lesnopredelovalni industriji, opozarjajo.

»Zdi se nam nedopustno in nerazumljivo, da po sprejetju zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki je omogočil prodajo vsega lesa iz državnih gozdov z ene točke in pod enakimi nabavnimi pogoji za domače žagarje in tuje odkupovalce, država sprejema takšna pravila, da slovenski žagarji ostanejo brez oskrbe s hlodovino za nekaj mesecev,« pravijo v Slolesu.

Državno gozdarsko podjetje večino lesa dobavilo do polletja

V začetku tega leta je SiDG objavil razpis za prodajo 600 tisoč kubičnih metrov lesa z javnim zbiranjem ponudb po takratnih pravilih o prodaji lesa iz državnih gozdov. Šlo je za drevesa, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije označil za redno sečnjo. Vendar je posek v državnih gozdovih precej večji; v prvih devetih mesecih leta so v državnih gozdovih posekali 900 tisoč kubičnih metrov lesa.

Člani Slolesa, ki pomenijo 46 odstotkov vseh žagarskih zmogljivosti v Sloveniji, so februarja podpisali pogodbe za letošnjo dobavo lesa. Skupna pogodbena količina je 266 tisoč kubičnih metrov lesa, tu pa ni upoštevanih 600 tisoč kubičnih metrov državnega lesa, ponujenega na prvem razpisu. Večino pogodbene količine lesa je SiDG domačim žagarjem dobavil že v prvi polovici leta. Sredi leta, ko so nekateri žagarji imeli ravno kolektivni dopust, jim je SiDG dobavil precej večje količine lesa od dogovorjenih.

SiDG je domače žagarje zasul z lesom, okuženim s podlubniki

Šlo je predvsem za les, okužen s podlubniki. V Slolesu razumejo, da je treba takšen les čim hitreje spraviti iz gozda, a se jim ne zdi prav, da ga je SiDG vsilil domačim žagarjem, še manj pa, da se je štel v pogodbeno količino, saj je ta les pomenil presežne količine hlodovine iz državnih gozdov, ki jih niso s pogodbami razdelili v začetku leta. Ta les je izviral iz sanitarnih sečenj.

Žagarji so morali te »vsiljene« količine hlodovine skladiščiti, kar je pomenilo tudi nevarnost, da bi se lubadar razširil na zdrav les. Hlodovino iz sanitarne sečnje so žagarji morali SiDG plačati v roku.

V dobavo več lesa, kot določa letna pogodba, mora kupec privoliti

Za žagarje ni pomembna le količina lesa iz pogodbe s SiDG, ampak tudi redne in pravočasne dobave med letom. »Kupcem bi moral SiDG kot strateški dobavitelj pogodbeno količino lesa razporediti čez vse leto. Dobavljene količine, ki bi lahko odstopale za 10 odstotkov, pa bi moral spremljati iz meseca v mesec. Dobavljena količina bi se lahko med letom pogodbenemu kupcu povečala le z njegovo privolitvijo. Tako bi lahko presežke lesa prodali z javnim zbiranjem ponudb takrat, ko ti dejansko nastanejo, in ne tik pred zimo, pravijo v Slolesu.

Na trgu se je les pocenil, pri SiDG pa podražil

Julija so se spremenila pravila o prodaji lesa iz državnih gozdov. SiDG je po novih pravilih objavil javni poziv za prodajo 150 tisoč kubičnih metrov lesa. V javnem pozivu so opredelili tudi najnižje cene za posamezne gozdne lesne sortimente. Te pa niso sledile nižjim cenam na trgu (zaradi vremenskih ujm po Evropi je v drugi polovici leta cena lesa na slovenskem in avstrijskem trgu upadla vsaj za desetino), temveč so ostale enake kot pred pocenitvijo lesa. Še več: zaradi spremembe meril za klasiranje gozdnih lesnih sortimentov so se cene lesa pri SiDG realno povišale, opozarjajo v Slolesu.

Kljub tem nekonkurenčnim pogojem so člani Slolesa dali ponudbo za nakup lesa po cenah, ki jih je določil SiDG, predvsem zato, ker je pozimi dobava lesa iz gozdov v zasebni lasti negotova. Očitno pa je nekaj kupcev, večinoma trgovcev, ponudilo nekoliko višje cene, tako da jim bo SiDG teh 150 tisoč kubičnih metrov hlodovine dobavil v novembru, decembru in januarju. »S tem javnim zbiranjem ponudb se je državni les, ki bi dejansko po letnih pogodbah kot zdrav les pripadal domačim predelovalcem, prodal večinoma posrednikom. Zaradi tega smo člani Slolesa in drugi predelovalci v teh treh zimskih mesecih ostali brez dobave lesa iz državnih gozdov. Domači žagarji so ostali brez dobav prav v obdobju, ko je do lesa najtežje priti. Dodatna težava je, da so žagarji ostali brez dobav certificiranega lesa FSC, ki ga zasebni lastniki gozdov sploh nimajo, določeni kupci pa ga zahtevajo,« opozarja Edo Oblak.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Iz Komende prihaja uspešna zgodba socialnega podjetništva in kmetovanja

Pet invalidov že dela na kmetiji, tja bi radi vključili tudi ljudi z motnjo v duševnem razvoju

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Zmagovalci Agrobiznisa 2018 so mlekarna Planika, zadrugi Tolmin in Sloga ter Humko

Najbolj podjetna je Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga iz Kranja. Najbolj inovativno živilo so hrenovke Alpija z oljčnim oljem ali smetano...

AGROBIZ
Novice
Novice Spoznajte sedem najboljših živil leta 2018 in inovativno mlekarno

Žemljice z nakaljenimi semeni, konopljin opečenec, ajdove testenine s pšeničnimi kalčki, biojogurt z aronijo, sok iz ekološke rdeče...

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2020 bodo kmetijske subvencije bolj prilagojene potrebam vsake države članice

Do zdaj so ukrepe za kmetijske subvencije določali v Bruslju in so bili enaki po vsej EU. To se z letom 2020 spreminja – na evropski...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Komu bo svetovni dan čebel prinesel več posla

20. maja bomo prvič praznovali svetovni dan čebel. Takrat bodo Slovenijo obiskali kmetijski ministri in čebelarji z vsega sveta, da se...

AGROBIZ
Novice
Novice Jeruzalem Ormož SAT se širi v vrtnarstvo

Letos načrtujejo tudi novo sušilnico hmelja in petodstotno rast prihodkov

AGROBIZ
Novice
Novice Vse več rejcev vstopa v ukrep dobrobit živali

Ta ukrep, ki zagotavlja nadstandardne pogoje reje za boljše počutje živali, pri nas velja za prašiče, govedo in drobnico