Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja V reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za ukrep Sodelovanje, zakaj bi se Kraševci zgledovali po Bricih, kako se povezujejo Loška zadruga, ekokmetje in školjkar v slovenski istri ter kmetije, ponudniki prenočišč in gostinci v Posočju
KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva  KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva Na 13. seji upravnega odbora kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS, ki je bila včeraj, so obravnavali predlog finančnega okvira skupne kmetijske politike (SKP) in zakonodaje po letu 2020, ukrepe za upravljanje tveganj v kmetijstvu in sprejeli nekaj predlogov o kmetijstvu in podeželju, ki jih bodo posredovai novi vladi.
ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki razvija spremljanje suš, ocene tveganj in posledic ter izboljšuje upravljanje s sušami.
Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Objavljamo predvideni razpored 11 javnih razpisov iz Programa za razvoj podeželja, ki bodo objavljeni do konca leta. Kmetje naj si pravočasno priskrbijo vso potrebno dokumentacijo, svetujejo na kmetijskem ministrstvu.

Slovenski žagarji bodo do februarja brez lesa iz državnih gozdov

30.11.2017  10:04
Državno gozdarsko podjetje SiDG je prodajo hlodovine iz državnih gozdov v novembru preusmerilo na trgovce, ki bodo ta les lahko prodali tudi zunaj Slovenije. Domačim žagarjem že primanjkuje hlodovine, in če je ne bodo mogli kupiti v začetku februarja, ne izključujejo odpuščanj. Rešitev vidijo v pravem partnerskem odnosu s SiDG, od katerega pričakujejo dolgoročne, večletne pogodbe za hlodovino po enotni ceni, ki bo temeljila na povprečni tržni ceni.
Slovenski žagarji bodo do februarja brez lesa iz državnih gozdov
Foto: Tomo Jesenicnik/STO

Slovenski žagarji, včlanjeni v slovensko lesno združenje Sloles, pravijo, da jim je državno podjetje za gospodarjenje z državnimi gozdovi Slovenski državni gozdovi (SiDG) v novembru ustavilo dobavo hlodovine. Od SiDG pričakujejo, da slovenskih predelovalcev lesa ne postavlja v slabši položaj kot tuje, zlasti avstrijske, ki so že organizacijsko, tehnološko in tržno v precej boljšem položaju. Domači žagarji in trgovci z rezanim lesom hkrati od SiDG pričakujejo razpis za prodajo po dolgoročnih, in ne le po enoletnih pogodbah, ter po enotni ceni, ki bo temeljila na povprečni tržni ceni.

Da domači žagarji dohitijo avstrijske, potrebujejo dolgoročne redne dobave lesa

»Primarno predelavo lesa bi radi toliko razvili, da bo v prihodnje konkurenčna na svetovnem trgu, kjer so Avstrijci med najuspešnejšimi. Takšen napredek lahko dosežemo le s pravim partnerskim odnosom med SiDG kot strateškim dobaviteljem lesa in kupci – žagarji. Dolgoročno zagotovljena dobava hlodovine je namreč glavni pogoj, da lahko vlagamo v posodabljanje domače primarne predelave lesa,« pravi Edo Oblak, direktor Slolesa in Breze Commerce iz Todraža pri Gorenji vasi, ki prodaja rezani les.

Spomni, da je bil SiDG lani ustanovljen tudi za ustvarjanje razmer za razvoj gozdnih lesnih verig. A te naloge trenutno ne izpolnjuje, ker je domačim žagarjem v novembru ustavil dobave, tako da jim hlodovine že primanjkuje, SiDG pa je edini ponudnik hlodovine iz državnih gozdov.

Bodo žagarji spomladi odpuščali?

Kako je do tega prišlo? SiDG je prodajo hlodovine, ki poteka z javnim zbiranjem ponudb po novih, julija sprejetih pravilih, novembra preusmeril večinoma na trgovce, ki bodo lahko to hlodovino prodali zunaj Slovenije. Položaj ni preprost, saj so pred nami meseci, ko bo zaradi zime in neugodnega vremena manj sečenj in manj hlodovine na trgu. To bo močno vplivalo na poslovanje slovenskih žagarjev in trgovcev z rezanim lesom, pravijo v Slolesu. Če žagarji hlodovine ne bodo imeli v začetku februarja, bodo posledice še hujše, tudi krčenje delovnih mest v lesnopredelovalni industriji, opozarjajo.

»Zdi se nam nedopustno in nerazumljivo, da po sprejetju zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki je omogočil prodajo vsega lesa iz državnih gozdov z ene točke in pod enakimi nabavnimi pogoji za domače žagarje in tuje odkupovalce, država sprejema takšna pravila, da slovenski žagarji ostanejo brez oskrbe s hlodovino za nekaj mesecev,« pravijo v Slolesu.

Državno gozdarsko podjetje večino lesa dobavilo do polletja

V začetku tega leta je SiDG objavil razpis za prodajo 600 tisoč kubičnih metrov lesa z javnim zbiranjem ponudb po takratnih pravilih o prodaji lesa iz državnih gozdov. Šlo je za drevesa, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije označil za redno sečnjo. Vendar je posek v državnih gozdovih precej večji; v prvih devetih mesecih leta so v državnih gozdovih posekali 900 tisoč kubičnih metrov lesa.

Člani Slolesa, ki pomenijo 46 odstotkov vseh žagarskih zmogljivosti v Sloveniji, so februarja podpisali pogodbe za letošnjo dobavo lesa. Skupna pogodbena količina je 266 tisoč kubičnih metrov lesa, tu pa ni upoštevanih 600 tisoč kubičnih metrov državnega lesa, ponujenega na prvem razpisu. Večino pogodbene količine lesa je SiDG domačim žagarjem dobavil že v prvi polovici leta. Sredi leta, ko so nekateri žagarji imeli ravno kolektivni dopust, jim je SiDG dobavil precej večje količine lesa od dogovorjenih.

SiDG je domače žagarje zasul z lesom, okuženim s podlubniki

Šlo je predvsem za les, okužen s podlubniki. V Slolesu razumejo, da je treba takšen les čim hitreje spraviti iz gozda, a se jim ne zdi prav, da ga je SiDG vsilil domačim žagarjem, še manj pa, da se je štel v pogodbeno količino, saj je ta les pomenil presežne količine hlodovine iz državnih gozdov, ki jih niso s pogodbami razdelili v začetku leta. Ta les je izviral iz sanitarnih sečenj.

Žagarji so morali te »vsiljene« količine hlodovine skladiščiti, kar je pomenilo tudi nevarnost, da bi se lubadar razširil na zdrav les. Hlodovino iz sanitarne sečnje so žagarji morali SiDG plačati v roku.

V dobavo več lesa, kot določa letna pogodba, mora kupec privoliti

Za žagarje ni pomembna le količina lesa iz pogodbe s SiDG, ampak tudi redne in pravočasne dobave med letom. »Kupcem bi moral SiDG kot strateški dobavitelj pogodbeno količino lesa razporediti čez vse leto. Dobavljene količine, ki bi lahko odstopale za 10 odstotkov, pa bi moral spremljati iz meseca v mesec. Dobavljena količina bi se lahko med letom pogodbenemu kupcu povečala le z njegovo privolitvijo. Tako bi lahko presežke lesa prodali z javnim zbiranjem ponudb takrat, ko ti dejansko nastanejo, in ne tik pred zimo, pravijo v Slolesu.

Na trgu se je les pocenil, pri SiDG pa podražil

Julija so se spremenila pravila o prodaji lesa iz državnih gozdov. SiDG je po novih pravilih objavil javni poziv za prodajo 150 tisoč kubičnih metrov lesa. V javnem pozivu so opredelili tudi najnižje cene za posamezne gozdne lesne sortimente. Te pa niso sledile nižjim cenam na trgu (zaradi vremenskih ujm po Evropi je v drugi polovici leta cena lesa na slovenskem in avstrijskem trgu upadla vsaj za desetino), temveč so ostale enake kot pred pocenitvijo lesa. Še več: zaradi spremembe meril za klasiranje gozdnih lesnih sortimentov so se cene lesa pri SiDG realno povišale, opozarjajo v Slolesu.

Kljub tem nekonkurenčnim pogojem so člani Slolesa dali ponudbo za nakup lesa po cenah, ki jih je določil SiDG, predvsem zato, ker je pozimi dobava lesa iz gozdov v zasebni lasti negotova. Očitno pa je nekaj kupcev, večinoma trgovcev, ponudilo nekoliko višje cene, tako da jim bo SiDG teh 150 tisoč kubičnih metrov hlodovine dobavil v novembru, decembru in januarju. »S tem javnim zbiranjem ponudb se je državni les, ki bi dejansko po letnih pogodbah kot zdrav les pripadal domačim predelovalcem, prodal večinoma posrednikom. Zaradi tega smo člani Slolesa in drugi predelovalci v teh treh zimskih mesecih ostali brez dobave lesa iz državnih gozdov. Domači žagarji so ostali brez dobav prav v obdobju, ko je do lesa najtežje priti. Dodatna težava je, da so žagarji ostali brez dobav certificiranega lesa FSC, ki ga zasebni lastniki gozdov sploh nimajo, določeni kupci pa ga zahtevajo,« opozarja Edo Oblak.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Švicarji razvijajo robota, ki uničuje plevel 50

Robot za samodejno uničevanje plevela porabi 20- krat manj škropiva

AGROBIZ
Novice
Novice Imamo pet novih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

To so proizvodnja krmil, konzerviranje in vlaganje jajc, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom, nabiranje smole ter svetovanje...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako je loška zadruga postala največji ponudnik drobnice 1

Povezovanje z rejci drobnice pri odkupu se pozna tudi pri odkupni ceni, ki so jo Loške mesnine v zadnjih dveh letih zvišale za dva evra

AGROBIZ
Novice
Novice (Predstavitev proračuna EU po 2020) Danes fokus na skupni kmetijski politiki, za Slovenijo predvidoma 1,66 milijarde evrov

V splošnem bo v novem večletnem proračunu EU 2021-2027 manj denarja za skupno kmetijsko politiko; po izhodiščnem predlogu se za...

AGROBIZ
Novice
Novice Radi bi jedli več ekološke hrane, ekokmetij pa je premalo

Jeseni naj bi ekokmetje svoje pridelke tržili pod skupno blagovno znamko, napovedujejo tudi spletni portal s koristnimi informacijami tudi...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi Evropski parlament izboljšal pogoje za mlade kmete

V poročilu o ukrepih za mlade kmete predlagajo, kako bi na podeželju zadržali mlade kmete, pospešili generacijsko menjavo na kmetijah...