Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

Nove tehnologije v kmetijstvu znižujejo stroške in zvišujejo dobiček

Čas branja: 5 min
01.12.2017  08:00
Reportaža z 2 Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma
Nove tehnologije v kmetijstvu znižujejo stroške in zvišujejo dobiček
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

»Zagotovo bodo oroševalni sistemi za sadovnjake podprti z novim razpisom M4.1, ki bo objavljen marca 2018, morda tudi mreže za zaščito pred insekti. Ta razpis prinaša 10 milijonov evrov za sofinanciranje naložb v osnovna sredstva, s katerimi se kmetije prilagajajo podnebnim spremembam,« je na 2. tehnološko-investicijskem forumu v Ljubljani povedala Tadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva.

Na tem razpisu bodo podprli tudi rastlinjake, a le takšne, kjer bodo zelenjavo gojili v tleh, ne pa hidroponsko ali na mizah. Stopnja sofinanciranja bo večja. Sofinancirali bodo od 50 do 70 odstotkov vrednosti naložbe, mladim prevzemnikom celo 75 odstotkov.

Delta Agrar širi sadovnjake z oroševalnimi sistemi

Delta Agrar je eno od največjih kmetijskih podjetij v Srbiji. Sodi v okvir Delte holdinga, ki je v lasti znanega podjetnika Miroslava Miškovića.

Zadnja leta največ vlagajo v razvoj sadjarstva in zelenjadarstva, za obe dejavnosti pa je namenjenih več kot tisoč hektarjev.

Za sodobne tehnologije, ki sadno drevje zaščitijo pred slabim vremenom, porabijo sedem milijonov evrov na leto, razlaga direktor sadjarstva in vinogradništva Zoran Đogić. Glavno sadje so jabolka, ki jih gojijo na 500 hektarjih, na leto pa zasadijo od 60 do 100 hektarjev novih nasadov. Nov hektar jablan stane okoli 60 tisoč evrov. Do leta 2022 bodo imeli tisoč hektarjev jablan, za kar bodo namenili 30 milijonov evrov.

Pred neugodnimi vremenskimi razmerami nasade jablan ščitijo s protitočnimi mrežami in namakalno-oroševalnimi sistemi. »Letos smo jablane pred pozebo oroševali devet dni in porabili 50 tisoč kubičnih metrov vode, a se je splačalo. Z oroševanjem smo pridelali na primer 90 ton jabolk sorte braeburn na hektar, v sadovnjakih, kjer nimamo oroševanja, pa je bil pridelek za tretjino manjši. Z oroševanjem smo jablane rešili tudi pred sušo, saj so bile temperature 23 dni nad 35 stopinj Celzija,« razlaga Đogić.

Precizno poljedelstvo je dobra rešitev za strojne krožke

Perutnina Ptuj ima v Sloveniji več kot 240 rejcev, ki jim priskrbi en dan stare piščance in krmo. Krmo pridela na štiri tisoč hektarjih njiv. »Te njive že osem let obdelujemo brez oranja, od leta 2012 pa tudi z metodo preciznega poljedelstva,« pravi Klemen Kavčič, glavni tehnolog v PP Agro, hčerinskem podjetju Perutnine Ptuj.

Prve spremembe, ki so jih pripeljale do preciznega poljedelstva, so naredili leta 2006. Odločili so se za trajnostno kmetovanje – za manjši ogljični odtis, manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Najeli so strokovnjake iz Hannovra, ki so v študiji ugotovili, da se jim pridelava krme s preciznim poljedelstvom splača. V nakup potrebnih strojev so doslej vložili 2,06 milijona evrov, na hektar pa imajo 200 evrov prihranka, razlaga Kavčič. Leta 2007 so opustili oranje na lahkih tleh, leto zatem pa tudi na težkih ilovnatih tleh. Hkrati od leta 2007 izvajajo lasersko ravnanje kmetijskih površin.



Prva tri leta po opustitvi oranja so na hektar pridelali manj, peto in šesto leto so dosegli enak pridelek na hektar kot pred opustitvijo oranja, od sedmega leta dalje pa so pridelki vse večji, opisuje Kavčič. Da je njihova pot prava, dokazuje tudi to, da se na njihovih 300 njivah učinki suše pojavijo bistveno pozneje. »To je znamenje, da sprememba tehnologije obdelave blaži posledice podnebnih sprememb,« pravi Kavčič.

Z navigacijskim sistemom je opremljenih 10 traktorjev, tako da so samovozeči in da razbremenijo strojnika. Pred osmimi leti so na traktorje dodali senzor dušika. Tako imenovani klorofilmeter meri intenziteto obarvanosti rastlin in odmerja potrebno količino dušika. Na podlagi karte pridelka gnojijo, na bolj rodovitni zemlji žita sejejo bolj na gosto ... »Precizno poljedelstvo je zaradi visokih stroškov bolj dostopno za večje in srednje kmetije, za manjše pa prek strojnih krožkov,« meni Klemen Kavčič.

Pridelava jagod se seli v zaprte prostore

Pridelava jagod raste tako na Nizozemskem kot drugje po svetu, pravi Klaas Plas, nizozemski strokovnjak za jagode iz podjetja Berry Konsult. Narašča zlasti pridelava na mizah, torej v tunelih ali različno avtomatiziranih rastlinjakih. Ko jagode rastejo na tleh, jih človek nabere 10 kilogramov na uro, dvakrat več pa, ko jagode rastejo na mizah. Ko jagode gojimo v rastlinjaku ali tunelu, jih obiramo od septembra do decembra, pri gojenju na prostem pa zgodnje sorte dozorijo že sredi aprila, dodaja Plas.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...