Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije
Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Poleg bezgovega delajo tudi jabolčni kis, prodajo bi radi razširili po Sloveniji in sčasoma tudi v tujino, za kar morajo povečati obseg proizvodnje
Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Predelava hrane v Sloveniji je lahko zelo donosen posel. Najboljši živilci in pijačarji se po dobičkonosnosti lahko kosajo s farmacevti
Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

Nove tehnologije v kmetijstvu znižujejo stroške in zvišujejo dobiček

Čas branja: 5 min
01.12.2017  08:00
Reportaža z 2 Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma
Nove tehnologije v kmetijstvu znižujejo stroške in zvišujejo dobiček
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

»Zagotovo bodo oroševalni sistemi za sadovnjake podprti z novim razpisom M4.1, ki bo objavljen marca 2018, morda tudi mreže za zaščito pred insekti. Ta razpis prinaša 10 milijonov evrov za sofinanciranje naložb v osnovna sredstva, s katerimi se kmetije prilagajajo podnebnim spremembam,« je na 2. tehnološko-investicijskem forumu v Ljubljani povedala Tadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva.

Na tem razpisu bodo podprli tudi rastlinjake, a le takšne, kjer bodo zelenjavo gojili v tleh, ne pa hidroponsko ali na mizah. Stopnja sofinanciranja bo večja. Sofinancirali bodo od 50 do 70 odstotkov vrednosti naložbe, mladim prevzemnikom celo 75 odstotkov.

Delta Agrar širi sadovnjake z oroševalnimi sistemi

Delta Agrar je eno od največjih kmetijskih podjetij v Srbiji. Sodi v okvir Delte holdinga, ki je v lasti znanega podjetnika Miroslava Miškovića.

Zadnja leta največ vlagajo v razvoj sadjarstva in zelenjadarstva, za obe dejavnosti pa je namenjenih več kot tisoč hektarjev.

Za sodobne tehnologije, ki sadno drevje zaščitijo pred slabim vremenom, porabijo sedem milijonov evrov na leto, razlaga direktor sadjarstva in vinogradništva Zoran Đogić. Glavno sadje so jabolka, ki jih gojijo na 500 hektarjih, na leto pa zasadijo od 60 do 100 hektarjev novih nasadov. Nov hektar jablan stane okoli 60 tisoč evrov. Do leta 2022 bodo imeli tisoč hektarjev jablan, za kar bodo namenili 30 milijonov evrov.

Pred neugodnimi vremenskimi razmerami nasade jablan ščitijo s protitočnimi mrežami in namakalno-oroševalnimi sistemi. »Letos smo jablane pred pozebo oroševali devet dni in porabili 50 tisoč kubičnih metrov vode, a se je splačalo. Z oroševanjem smo pridelali na primer 90 ton jabolk sorte braeburn na hektar, v sadovnjakih, kjer nimamo oroševanja, pa je bil pridelek za tretjino manjši. Z oroševanjem smo jablane rešili tudi pred sušo, saj so bile temperature 23 dni nad 35 stopinj Celzija,« razlaga Đogić.

Precizno poljedelstvo je dobra rešitev za strojne krožke

Perutnina Ptuj ima v Sloveniji več kot 240 rejcev, ki jim priskrbi en dan stare piščance in krmo. Krmo pridela na štiri tisoč hektarjih njiv. »Te njive že osem let obdelujemo brez oranja, od leta 2012 pa tudi z metodo preciznega poljedelstva,« pravi Klemen Kavčič, glavni tehnolog v PP Agro, hčerinskem podjetju Perutnine Ptuj.

Prve spremembe, ki so jih pripeljale do preciznega poljedelstva, so naredili leta 2006. Odločili so se za trajnostno kmetovanje – za manjši ogljični odtis, manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Najeli so strokovnjake iz Hannovra, ki so v študiji ugotovili, da se jim pridelava krme s preciznim poljedelstvom splača. V nakup potrebnih strojev so doslej vložili 2,06 milijona evrov, na hektar pa imajo 200 evrov prihranka, razlaga Kavčič. Leta 2007 so opustili oranje na lahkih tleh, leto zatem pa tudi na težkih ilovnatih tleh. Hkrati od leta 2007 izvajajo lasersko ravnanje kmetijskih površin.



Prva tri leta po opustitvi oranja so na hektar pridelali manj, peto in šesto leto so dosegli enak pridelek na hektar kot pred opustitvijo oranja, od sedmega leta dalje pa so pridelki vse večji, opisuje Kavčič. Da je njihova pot prava, dokazuje tudi to, da se na njihovih 300 njivah učinki suše pojavijo bistveno pozneje. »To je znamenje, da sprememba tehnologije obdelave blaži posledice podnebnih sprememb,« pravi Kavčič.

Z navigacijskim sistemom je opremljenih 10 traktorjev, tako da so samovozeči in da razbremenijo strojnika. Pred osmimi leti so na traktorje dodali senzor dušika. Tako imenovani klorofilmeter meri intenziteto obarvanosti rastlin in odmerja potrebno količino dušika. Na podlagi karte pridelka gnojijo, na bolj rodovitni zemlji žita sejejo bolj na gosto ... »Precizno poljedelstvo je zaradi visokih stroškov bolj dostopno za večje in srednje kmetije, za manjše pa prek strojnih krožkov,« meni Klemen Kavčič.

Pridelava jagod se seli v zaprte prostore

Pridelava jagod raste tako na Nizozemskem kot drugje po svetu, pravi Klaas Plas, nizozemski strokovnjak za jagode iz podjetja Berry Konsult. Narašča zlasti pridelava na mizah, torej v tunelih ali različno avtomatiziranih rastlinjakih. Ko jagode rastejo na tleh, jih človek nabere 10 kilogramov na uro, dvakrat več pa, ko jagode rastejo na mizah. Ko jagode gojimo v rastlinjaku ali tunelu, jih obiramo od septembra do decembra, pri gojenju na prostem pa zgodnje sorte dozorijo že sredi aprila, dodaja Plas.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela

Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija Je ekološko kmetovanje dobra poslovna priložnost?

Pri porabi ekoloških živil na prebivalca na leto v Sloveniji kar močno zaostajamo za zahodnimi državami; priložnosti za rast je zato...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe 1

Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kraški brinjevec je adut turistične kmetije pri Filetu 1

Poleg prenočitev in domače hrane gostom ponujajo še kraški slivovec, viljamovko, staran vinjak, žganje iz kutin in rožičev ter gin

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno

Poletno ponudbo mlečnih izdelkov bi radi razširili s sladoledom, čez nekaj let pa vpeljali tudi rejo goveda za meso

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Jerala povečuje prodajo in predelavo jabolk

Obnavljajo sadovnjak in vlagajo v nove tehnologije, načrtujejo tudi novi prostor za predelavo sadja

OGLAS
AGROBIZ
Vroče je! Imamo odličen predlog za osvežitev

Predstavljamo lahek napitek, s katerim se lahko v vročih poletnih mesecih odlično osvežimo.