Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.
Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Milijon evrov dodatnega zaslužka bi pripeljali na Kras tako, da bi vse vino iz grozdja sorte refošk prodajali kot teran PTP za (najmanj) tri evre na liter

Herbicidi na nekmetijskih površinah bodo čez eno leto prepovedani

Čas branja: 3 min
04.12.2017  16:04
Uporabo fitofarmacevtskih sredstev želi kmetijsko ministrstvo zmanjšati, zato bo zatiranje plevela z glifosatom na nekmetijskih površinah od leta 2019 prepovedalo
Herbicidi na nekmetijskih površinah bodo čez eno leto prepovedani
Leta 2019 bo prepovedana uporaba glifosata na nekmetijskih javnih površinah, nepoklicni uporabniki pa bodo lahko škropili le s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), ki so dovoljena v ekološki pridelavi, pravi Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva (skrajno desno). To bo podražilo pridelavo slovenske hrane, ki jo nekateri kmetje že zdaj težko prodajo po takšni ceni, ki pokrije proizvodne stroške. Na kmetijskem ministrstvu, upravi za varno hrano UVHVVR, s katere sta Janez Posedi (drugi z desne) in Jernej Drofenik (skrajno levo), ter Kmetijskem inštitutu Slovenije, od koder prihaja Gregor Urek (drugi z leve), nimajo odgovora, kako bodo zagotovili, da bodo kmetje ob dražji pridelavi še konkurenčni. »Kupci želijo trajnostno pridelano hrano brez kemije in jo imajo pravico dobiti. O prednostih takšne hrane jih bo treba informirati, sami pa se bodo odločili, kakšno hrano bodo kupili. Mi zvišujemo standarde za hrano, pridelano v Sloveniji,« odgovarja Tanja Strniša.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Leta 2019 bo začel veljati še drugi ukrep, s katerim želi kmetijsko ministrstvo zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Nepoklicni kmetje (tisti, ki nimajo izpita o varni rabi FFS) bodo lahko škropili le s tistimi sredstvi, ki so dovoljena v ekološkem kmetovanju, pa še ta bodo lahko le v majhni embalaži, ki zadošča za 500 kvadratnih metrov.

Raba fitofarmacevtskih sredstev bo še bolj omejena

Čeprav se kmetijski minister Dejan Židan rad pohvali, da je v hrani, ki je zrasla na slovenskih tleh, dosti manj ostankov pesticidov kot marsikje drugje v EU, in čeprav zadruge in kmetje opozarjajo, da nimajo dovolj FFS za učinkovito zatiranje plevela, bolezni in škodljivcev, bo uporaba škropiv v prihodnje še bolj omejena. Tako se je odločila evropska in slovenska politika. In to kljub opozorilu Maria Lešnika, profesorja z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, da smo samo v zadnjih 30 letih dobili 150 novih tujih vrst rastlin in da so potrebe po zatiranju plevela vse večje.

Nova ukrepa za manjšo rabo FFS

Danes je kmetijsko ministrstvo predstavilo nova ukrepa iz nadgrajenega nacionalnega akcijskega programa za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev, s katerima sledi odločitvi EU, da je treba porabo FFS zmanjšati. Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, ju je predstavila: »Leta 2019 bo uporaba glifosata, najpogosteje uporabljenega herbicida za zatiranje plevela, prepovedna na vseh javnih površinah – železnicah, cestah, dvoriščih, parkiriščih ... Od leta 2019 bomo nepoklicnim uporabnikom dovolili uporabo le FFS, ki so dovoljena za ekološko kmetovanje, v majhni embalaži za največ 500 kvadratnih metrov.«

Da bi spodbudili rabo do okolja in zdravja prijaznih FFS, so že znižali pristojbino za registracijo takih fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena za ekološko kmetijstvo, in sicer s 3.200 na tisoč evrov. V novem akcijskem programu za trajnostno rabo FFS pa so predvideli tudi opustitev teh taks za FFS za ekopridelavo. Poraba FFS se zmanjšuje, leta 2015 so jih kmetje porabili 10 odstotkov manj kot leta 2010, dodaja Tanja Strniša.

Javnost noče škropljene hrane

Posledica: slovenska hrana bo dražja, ker druge, nekemične metode za varstvo rastlin stanejo več. Po besedah Jerneja Drofenika z uprave za varno hrano UVHVVR mesto Ljubljana od letos plevela na javnih površinah ne zatira več z glifosatom, ampak z alternativnimi sredstvi, kot je vodna para, kar je za okoli 30 odstotkov dražje. Kako bo ministrstvo pomagalo, da bodo na primer otroci v vrtcih in šolah, pa tudi stanovalci domov za starejše in bolniki v bolnišnicah jedli več hrane s slovenskih kmetij, nismo izvedeli. Edini odgovor je, da evropska javnost ne želi s pesticidi in herbicidi škropljene hrane, temu Slovenija sledi in omejuje uporabo FFS ...

Milijoni za do okolja prijaznejše zatiranje plevela in škodljivcev

»Kmetijsko ministrstvo podpira razvoj novih, do okolja prijaznejših metod za varstvo rastlin. Za razvoj nekemičnih metod za zatiranje plevela, s katerimi bi nadomestili glifosat, bomo v začetku leta 2018 razpisali nov ciljni raziskovalni program – CRP. Še decembra pa bomo objavili razpis za ukrep Sodelovanje, kjer bomo podprli iskanje novih rešitev, ki bi nadomestila FFS. Za takšne okoljske rešitve, ki bodo nastale v okviru evropskega inovativnega partnerstva (EIP) med kmetom, raziskovalcem in svetovalcem, bo na voljo 5,6 milijona evrov. Z 250 tisoč evri bomo podprli večje okoljske projekte, ki vključujejo trajnostno varstvo rastlin in bodo prijavljeni kot EIP, z največ 75 tisoč evri pa bomo sofinancirali manjše pilotne projekte,« dodaja Strniševa.

Kmete bodo o trajnostni rabi herbicidov izobraževali kmetijski svetovalci in služba za varstvo rastlin, ki deluje na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Na UVHVVR deluje sektor za fitofarmacevtska sredstva. »Z zmanjševanjem porabe FFS se v kmetijstvo vrača motika, hrana pa bo pridelana do okolja prijazno,« pravi Janez Posedi, direktor UVHVVR.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij 1

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....