Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno Poletno ponudbo mlečnih izdelkov bi radi razširili s sladoledom, čez nekaj let pa vpeljali tudi rejo goveda za meso
Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Predelava hrane v Sloveniji je lahko zelo donosen posel. Najboljši živilci in pijačarji se po dobičkonosnosti lahko kosajo s farmacevti
Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji
Ajdovski sladoledar »iz garaže«, ki ga je kopirala celo multinacionalka Ajdovski sladoledar »iz garaže«, ki ga je kopirala celo multinacionalka Najuspešnejše živilsko podjetje Incom izvozi 90 odstotkov svojih sladoledov, povečuje tudi prodajo pod lastnimi blagovnimi znamkami.

Herbicidi na nekmetijskih površinah bodo čez eno leto prepovedani

Čas branja: 3 min
04.12.2017  16:04
Uporabo fitofarmacevtskih sredstev želi kmetijsko ministrstvo zmanjšati, zato bo zatiranje plevela z glifosatom na nekmetijskih površinah od leta 2019 prepovedalo
Herbicidi na nekmetijskih površinah bodo čez eno leto prepovedani
Leta 2019 bo prepovedana uporaba glifosata na nekmetijskih javnih površinah, nepoklicni uporabniki pa bodo lahko škropili le s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), ki so dovoljena v ekološki pridelavi, pravi Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva (skrajno desno). To bo podražilo pridelavo slovenske hrane, ki jo nekateri kmetje že zdaj težko prodajo po takšni ceni, ki pokrije proizvodne stroške. Na kmetijskem ministrstvu, upravi za varno hrano UVHVVR, s katere sta Janez Posedi (drugi z desne) in Jernej Drofenik (skrajno levo), ter Kmetijskem inštitutu Slovenije, od koder prihaja Gregor Urek (drugi z leve), nimajo odgovora, kako bodo zagotovili, da bodo kmetje ob dražji pridelavi še konkurenčni. »Kupci želijo trajnostno pridelano hrano brez kemije in jo imajo pravico dobiti. O prednostih takšne hrane jih bo treba informirati, sami pa se bodo odločili, kakšno hrano bodo kupili. Mi zvišujemo standarde za hrano, pridelano v Sloveniji,« odgovarja Tanja Strniša.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Leta 2019 bo začel veljati še drugi ukrep, s katerim želi kmetijsko ministrstvo zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Nepoklicni kmetje (tisti, ki nimajo izpita o varni rabi FFS) bodo lahko škropili le s tistimi sredstvi, ki so dovoljena v ekološkem kmetovanju, pa še ta bodo lahko le v majhni embalaži, ki zadošča za 500 kvadratnih metrov.

Raba fitofarmacevtskih sredstev bo še bolj omejena

Čeprav se kmetijski minister Dejan Židan rad pohvali, da je v hrani, ki je zrasla na slovenskih tleh, dosti manj ostankov pesticidov kot marsikje drugje v EU, in čeprav zadruge in kmetje opozarjajo, da nimajo dovolj FFS za učinkovito zatiranje plevela, bolezni in škodljivcev, bo uporaba škropiv v prihodnje še bolj omejena. Tako se je odločila evropska in slovenska politika. In to kljub opozorilu Maria Lešnika, profesorja z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, da smo samo v zadnjih 30 letih dobili 150 novih tujih vrst rastlin in da so potrebe po zatiranju plevela vse večje.

Nova ukrepa za manjšo rabo FFS

Danes je kmetijsko ministrstvo predstavilo nova ukrepa iz nadgrajenega nacionalnega akcijskega programa za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev, s katerima sledi odločitvi EU, da je treba porabo FFS zmanjšati. Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, ju je predstavila: »Leta 2019 bo uporaba glifosata, najpogosteje uporabljenega herbicida za zatiranje plevela, prepovedna na vseh javnih površinah – železnicah, cestah, dvoriščih, parkiriščih ... Od leta 2019 bomo nepoklicnim uporabnikom dovolili uporabo le FFS, ki so dovoljena za ekološko kmetovanje, v majhni embalaži za največ 500 kvadratnih metrov.«

Da bi spodbudili rabo do okolja in zdravja prijaznih FFS, so že znižali pristojbino za registracijo takih fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena za ekološko kmetijstvo, in sicer s 3.200 na tisoč evrov. V novem akcijskem programu za trajnostno rabo FFS pa so predvideli tudi opustitev teh taks za FFS za ekopridelavo. Poraba FFS se zmanjšuje, leta 2015 so jih kmetje porabili 10 odstotkov manj kot leta 2010, dodaja Tanja Strniša.

Javnost noče škropljene hrane

Posledica: slovenska hrana bo dražja, ker druge, nekemične metode za varstvo rastlin stanejo več. Po besedah Jerneja Drofenika z uprave za varno hrano UVHVVR mesto Ljubljana od letos plevela na javnih površinah ne zatira več z glifosatom, ampak z alternativnimi sredstvi, kot je vodna para, kar je za okoli 30 odstotkov dražje. Kako bo ministrstvo pomagalo, da bodo na primer otroci v vrtcih in šolah, pa tudi stanovalci domov za starejše in bolniki v bolnišnicah jedli več hrane s slovenskih kmetij, nismo izvedeli. Edini odgovor je, da evropska javnost ne želi s pesticidi in herbicidi škropljene hrane, temu Slovenija sledi in omejuje uporabo FFS ...

Milijoni za do okolja prijaznejše zatiranje plevela in škodljivcev

»Kmetijsko ministrstvo podpira razvoj novih, do okolja prijaznejših metod za varstvo rastlin. Za razvoj nekemičnih metod za zatiranje plevela, s katerimi bi nadomestili glifosat, bomo v začetku leta 2018 razpisali nov ciljni raziskovalni program – CRP. Še decembra pa bomo objavili razpis za ukrep Sodelovanje, kjer bomo podprli iskanje novih rešitev, ki bi nadomestila FFS. Za takšne okoljske rešitve, ki bodo nastale v okviru evropskega inovativnega partnerstva (EIP) med kmetom, raziskovalcem in svetovalcem, bo na voljo 5,6 milijona evrov. Z 250 tisoč evri bomo podprli večje okoljske projekte, ki vključujejo trajnostno varstvo rastlin in bodo prijavljeni kot EIP, z največ 75 tisoč evri pa bomo sofinancirali manjše pilotne projekte,« dodaja Strniševa.

Kmete bodo o trajnostni rabi herbicidov izobraževali kmetijski svetovalci in služba za varstvo rastlin, ki deluje na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Na UVHVVR deluje sektor za fitofarmacevtska sredstva. »Z zmanjševanjem porabe FFS se v kmetijstvo vrača motika, hrana pa bo pridelana do okolja prijazno,« pravi Janez Posedi, direktor UVHVVR.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo 2

Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (Intervju) Agrarni ekonomist Aleš Kuhar: Slovenci moramo končno spoznati, da ima kakovost svojo ceno 10

Z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem smo se pogovarjali o poslovanju slovenske živilskopredelovalne industrije in o njenih glavnih...

AGROBIZ
Novice
Novice Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela

Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija Je ekološko kmetovanje dobra poslovna priložnost?

Pri porabi ekoloških živil na prebivalca na leto v Sloveniji kar močno zaostajamo za zahodnimi državami; priložnosti za rast je zato...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kraški brinjevec je adut turistične kmetije pri Filetu 1

Poleg prenočitev in domače hrane gostom ponujajo še kraški slivovec, viljamovko, staran vinjak, žganje iz kutin in rožičev ter gin

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno

Poletno ponudbo mlečnih izdelkov bi radi razširili s sladoledom, čez nekaj let pa vpeljali tudi rejo goveda za meso

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Jerala povečuje prodajo in predelavo jabolk

Obnavljajo sadovnjak in vlagajo v nove tehnologije, načrtujejo tudi novi prostor za predelavo sadja