Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

Herbicidi na nekmetijskih površinah bodo čez eno leto prepovedani

Čas branja: 3 min
04.12.2017  16:04
Uporabo fitofarmacevtskih sredstev želi kmetijsko ministrstvo zmanjšati, zato bo zatiranje plevela z glifosatom na nekmetijskih površinah od leta 2019 prepovedalo
Herbicidi na nekmetijskih površinah bodo čez eno leto prepovedani
Leta 2019 bo prepovedana uporaba glifosata na nekmetijskih javnih površinah, nepoklicni uporabniki pa bodo lahko škropili le s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), ki so dovoljena v ekološki pridelavi, pravi Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva (skrajno desno). To bo podražilo pridelavo slovenske hrane, ki jo nekateri kmetje že zdaj težko prodajo po takšni ceni, ki pokrije proizvodne stroške. Na kmetijskem ministrstvu, upravi za varno hrano UVHVVR, s katere sta Janez Posedi (drugi z desne) in Jernej Drofenik (skrajno levo), ter Kmetijskem inštitutu Slovenije, od koder prihaja Gregor Urek (drugi z leve), nimajo odgovora, kako bodo zagotovili, da bodo kmetje ob dražji pridelavi še konkurenčni. »Kupci želijo trajnostno pridelano hrano brez kemije in jo imajo pravico dobiti. O prednostih takšne hrane jih bo treba informirati, sami pa se bodo odločili, kakšno hrano bodo kupili. Mi zvišujemo standarde za hrano, pridelano v Sloveniji,« odgovarja Tanja Strniša.
Foto: Jure Makovec

Leta 2019 bo začel veljati še drugi ukrep, s katerim želi kmetijsko ministrstvo zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Nepoklicni kmetje (tisti, ki nimajo izpita o varni rabi FFS) bodo lahko škropili le s tistimi sredstvi, ki so dovoljena v ekološkem kmetovanju, pa še ta bodo lahko le v majhni embalaži, ki zadošča za 500 kvadratnih metrov.

Raba fitofarmacevtskih sredstev bo še bolj omejena

Čeprav se kmetijski minister Dejan Židan rad pohvali, da je v hrani, ki je zrasla na slovenskih tleh, dosti manj ostankov pesticidov kot marsikje drugje v EU, in čeprav zadruge in kmetje opozarjajo, da nimajo dovolj FFS za učinkovito zatiranje plevela, bolezni in škodljivcev, bo uporaba škropiv v prihodnje še bolj omejena. Tako se je odločila evropska in slovenska politika. In to kljub opozorilu Maria Lešnika, profesorja z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, da smo samo v zadnjih 30 letih dobili 150 novih tujih vrst rastlin in da so potrebe po zatiranju plevela vse večje.

Nova ukrepa za manjšo rabo FFS

Danes je kmetijsko ministrstvo predstavilo nova ukrepa iz nadgrajenega nacionalnega akcijskega programa za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev, s katerima sledi odločitvi EU, da je treba porabo FFS zmanjšati. Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, ju je predstavila: »Leta 2019 bo uporaba glifosata, najpogosteje uporabljenega herbicida za zatiranje plevela, prepovedna na vseh javnih površinah – železnicah, cestah, dvoriščih, parkiriščih ... Od leta 2019 bomo nepoklicnim uporabnikom dovolili uporabo le FFS, ki so dovoljena za ekološko kmetovanje, v majhni embalaži za največ 500 kvadratnih metrov.«

Da bi spodbudili rabo do okolja in zdravja prijaznih FFS, so že znižali pristojbino za registracijo takih fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena za ekološko kmetijstvo, in sicer s 3.200 na tisoč evrov. V novem akcijskem programu za trajnostno rabo FFS pa so predvideli tudi opustitev teh taks za FFS za ekopridelavo. Poraba FFS se zmanjšuje, leta 2015 so jih kmetje porabili 10 odstotkov manj kot leta 2010, dodaja Tanja Strniša.

Javnost noče škropljene hrane

Posledica: slovenska hrana bo dražja, ker druge, nekemične metode za varstvo rastlin stanejo več. Po besedah Jerneja Drofenika z uprave za varno hrano UVHVVR mesto Ljubljana od letos plevela na javnih površinah ne zatira več z glifosatom, ampak z alternativnimi sredstvi, kot je vodna para, kar je za okoli 30 odstotkov dražje. Kako bo ministrstvo pomagalo, da bodo na primer otroci v vrtcih in šolah, pa tudi stanovalci domov za starejše in bolniki v bolnišnicah jedli več hrane s slovenskih kmetij, nismo izvedeli. Edini odgovor je, da evropska javnost ne želi s pesticidi in herbicidi škropljene hrane, temu Slovenija sledi in omejuje uporabo FFS ...

Milijoni za do okolja prijaznejše zatiranje plevela in škodljivcev

»Kmetijsko ministrstvo podpira razvoj novih, do okolja prijaznejših metod za varstvo rastlin. Za razvoj nekemičnih metod za zatiranje plevela, s katerimi bi nadomestili glifosat, bomo v začetku leta 2018 razpisali nov ciljni raziskovalni program – CRP. Še decembra pa bomo objavili razpis za ukrep Sodelovanje, kjer bomo podprli iskanje novih rešitev, ki bi nadomestila FFS. Za takšne okoljske rešitve, ki bodo nastale v okviru evropskega inovativnega partnerstva (EIP) med kmetom, raziskovalcem in svetovalcem, bo na voljo 5,6 milijona evrov. Z 250 tisoč evri bomo podprli večje okoljske projekte, ki vključujejo trajnostno varstvo rastlin in bodo prijavljeni kot EIP, z največ 75 tisoč evri pa bomo sofinancirali manjše pilotne projekte,« dodaja Strniševa.

Kmete bodo o trajnostni rabi herbicidov izobraževali kmetijski svetovalci in služba za varstvo rastlin, ki deluje na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Na UVHVVR deluje sektor za fitofarmacevtska sredstva. »Z zmanjševanjem porabe FFS se v kmetijstvo vrača motika, hrana pa bo pridelana do okolja prijazno,« pravi Janez Posedi, direktor UVHVVR.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu