Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja  Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja Letos in prihodnje leto bodo v Središču ob Dravi investirali 1,3 milijona evrov
Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

Pojasnila državnega gozdarskega podjetja

Čas branja: 4 min
05.12.2017  06:55
Objavljamo odziv Slovenskih državnih gozdov na trditve združenja Sloles, da domači žagarji od novembra do februarja nimajo dostopa do hlodovine iz državnih gozdov
Pojasnila državnega gozdarskega podjetja
Foto: Borut Hocevar

Družba SiDG je bila ustanovljena za gospodarjenje z državnimi gozdovi. Cilji družbe so opredeljeni v Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in jasno opredeljujejo širše poslanstvo te družbe. V drugem cilju je opredeljeno, da mora SiDG prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest.

Letos prodali večino lesa iz redne sečnje

Program prodaje lesa je določen glede na letni obseg sečnje, ki je predpisan z gozdnogospodarskimi načrti, ter glede na Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (Pravila o prodaji lesa). Na SiDG smo v začetku leta 2017 glede na takrat veljavna Pravila o prodaji lesa ter glede na razpoložljive količine odkazane lesne mase, ki smo jih pridobili od Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), pripravili program prodaje lesa. Vezano na veljavna Pravila o prodaji lesa smo razdelil obseg sečenj glede na predvidene načine prodaje lesa, ki obsegajo prodajo lesa na javnih dražbah, prodajo lesa na panju ter prodajo lesa z javnim zbiranjem ponudb. Predvideli smo, da bomo s prodajo lesa z javnim zbiranjem ponudb, ki obsega prodajo gozdnih lesnih sortimentov (GLS), katerim količino in kakovost določi SiDG in prodajo količinskim predelovalcem, prodali veliko večino lesa. Plan sečnje je za leto 2017 obsegal plan redne sečnje, ki je odkazana s strani ZGS ter nerazporejeni del sečnje, ki se ga je zgolj predvidevalo. V letnem planu, ki ga je potrdil tudi nadzorni svet SiDG smo po obsegu predvideli 972.322 m3 lesa, od tega je bilo redne sečnje 72 %.

Merila pri prodaji

Program prodaje lesa z javnim zbiranjem ponudb je bil oblikovan na način, da se poleg cene gozdno lesnih sortimentov upošteva tudi merilo lastne proizvodnje, bonitetne ocene in izkušenj. Na podlagi omenjenih meril smo glede na pridobljene ponudbe dobili program prodaje, ki smo ga v začetku leta začeli izvajati. Problem, ki se je pojavil pri oblikovanju programa prodaje je bil v strukturi redne sečnje in strukturi nerazporejene sečnje. Zaradi gradacij podlubnikov v zadnjih letih se je velik del predvidene sečnje iglavcev predvidel za nerazporejeni del sečnje. Ker je nerazporejeni del sečnje zgolj predvidevanje in ni zagotovila za njegovo dejansko izvedbo, smo pri oblikovanju programa prodaje pri iglavcih nastopili z manjšim obsegom. Preko leta smo od ZGS pridobili strukturo nerazporejene sečnje, kot smo jo predvideli s planom. Za to kvoto iglavcev smo nato program prodaje, ki smo ga oblikovali na podlagi zbiranja ponudb, dopolnili. Ker je bil les iz nerazporejenega dela sečnje vezan predvsem na sanitarno sečnjo, se je večina te sečnje izvedla v času gradacij podlubnikov, to je od maja do oktobra. Prodaja lesa iz sanitarne sečnje se je izvedla po dejanski kvaliteti, ki je bila manjša od kvalitete iz redne sečnje in zato tudi po nižji ceni. V času največje dinamike sanitarne sečnje smo imeli nekaj težav pri prodaji, ker so nam kupci omejevali prodajo lesa. Navedene težave smo uspeli rešiti in zaradi njih nobeden kupec, tudi domači kupec, ni izgubil pogodbe o prodaji lesa.

Lahko sklepajo dolgoročne pogodbe o prodaji lesa

Za boljše zasledovanje drugega cilja, smo v podjetju SiDG pripravili predlog spremembe Pravil o prodaji lesa, ki bolje opredeljujejo možnost sklepanja dolgoročnih pogodb o prodaji lesa. V SiDG se namreč zavedamo, da lahko kot predstavnik največjega lastnika gozda v Sloveniji, pozitivno vplivamo na razvoj domače gozdno lesne verige. Eden od ključnih pozitivnih vplivov, ki ga SiDG lahko nudi domači gozdno lesni verigi, je možnost dolgoročne dobave lesa po tržnih pogojih. Sprememba pravil o prodaji lesa je bila sprejeta na Vladi RS z dnem 27. 7. 2017. S tem se je oblikovala možnost dolgoročnih pogodb o dobavi lesa lesnim predelovalcem. Nova pravila o prodaji lesa so poleg opredeljenih dolgoročnih pogodb opredelila tudi druge načine prodaje lesa.

Letos se je cena zvišala

Ker smo s sklenjenimi pogodbami in aneksi kupcem že dobavili dogovorjene kvote lesa, smo za dopolnitev programa prodaje do konca leta oblikovali nekaj javnih zbiranj ponudb. Glede na nova Pravila o prodaji lesa je bilo merilo ponujena cena. Na javno zbiranje ponudb so se lahko javili vsi potencialni kupci, tudi tisti, ki so že imeli sklenjeno pogodbo. Glede na pridobljene ponudbe se je razpoložljiva kvota lesa razdelila. Preko javnega zbiranja ponudb lesa hlodovine iglavcev smo razpoložljivo kvoto prodali in glede na kupce ocenjujemo, da se bo večina tega lesa predelala v Sloveniji. Pri analiziranju prodaje lesa, ki smo jo izvedli do sredine novembra po obstoječih pogodbah in glede na prodajo lesa po pridobljenih ponudbah iz javnega zbiranja lesa, ugotavljamo, da se je cena prodanega lesa dvignila, kljub temu, da so les kupili domači kupci.

V podjetju SiDG smo veseli vsakega konstruktivnega sogovornika s strani domače lesne industrije. Tudi s predstavniki združenja Sloles, ki predstavljajo predvsem primarne predelovalce oziroma žagarje, se aktivno pogovarjamo in smo se preko leta že večkrat sestali. Izmenjali smo stališča in predstavili probleme, zato nas zelo presenečajo njihove izjave za javnost. Čudijo nas predvsem glede na dejstvo, da smo z oblikovanjem programa prodaje, ki je bil postavljen na začetku leta, uspeli prodati veliko večino hlodovine domači lesni industriji. Tudi na javnem zbiranju ponudb ni bilo omejitev in glede na ponudbe so nekateri njihovi člani les tudi kupili. Zahteve, ki jih postavljaj, pa so opredeljene v že sprejetem predlogu Pravil o prodaji lesa.

Zavedamo se, da imamo kot državno podjetje, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije in kot predstavnik največjega lastnika gozda v Sloveniji (države RS), veliko odgovornost, da pomagamo oblikovati ugodno poslovno okolje za nadaljnji razvoj gozdno-lesne verige. Sam način prodaje lesa smo z možnostjo sklepanja dolgoročnih pogodb poskušali prilagoditi temu cilju. Eden od kriterijev za določanje kvalificiranih kupcev je tudi razdalja od mesta sečnje do obrata predelave, kar bo zagotovo vplivalo na zmanjšanje ogljičnega odtisa. Zavedamo pa se tudi, da so možnosti po dobavi lesa iz državnih gozdov omejene, ker le ti predstavljajo približno 20 % vseh gozdov in ker že danes izkoriščamo celotno razpoložljivo količino sečnje. Poleg tega moramo pri izvajanju sečnje in spravila upoštevati tudi vse usmeritve in omejitve, ki jih imamo pri tem, in sicer v predpisovanju časa sečnje ter izvajanju sanitarne sečnje s strani javne gozdarske službe, kar pa direktno vpliva na dinamiko sečnje in s tem dinamiko prodaje gozdno lesnih sortimentov. Glede na do sedaj pridobljene izkušnje pri prodaji lesa ocenjujemo, da z oblikovanim načinom prodaje lesa preko dolgoročnih pogodb, ne bomo zasledovali kratkoročnega povečanja donosa od prodaje lesa, temveč bomo preko oblikovanja ugodnejšega poslovnega okolja za razvoj domačih gozdno lesnih verig, pridobili boljši donos na daljše obdobje.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji