Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

Med 10 uspešnimi družinskimi podjetji tudi Humko, Mebor in oljarna Kocbek

Čas branja: 6 min
06.12.2017  15:26
Ernst & Young Slovenija je tudi letos izdal knjigo o družinskem podjetništvu, kjer opisujejo dosedanji razvoj 10 družinskih podjetij, mi pa povzemamo tri s področja kmetijstva in pridelave hrane
Med 10 uspešnimi družinskimi podjetji tudi Humko, Mebor in oljarna Kocbek
Zelene stene z vso avtomatiko, da je zalivanje in dovajanje hranil samodejno, v blejskem podjetju Humko, ki ga vodi Tomaž Čufer (desno) s sinom Janom, izvaža, doma pa se o dveh večjih naročilih pogovarjajo.

Humko z Bleda, ki ima v Podnartu proizvodnjo, je vodilno slovensko podjetje za vzgojo rastlin, hortikulturo in zeleno infrastrukturo. Vodi ga Tomaž Čufer, v podjetje je vpeljal tudi sina Jana, ki ga bo na vrhu enkrat nasledil. A do tega je še daleč, saj Tomažu ne manjka novih idej.

Humko: od deževnikov in komposta do rešitev za ozelenjevanje mest

Že leta 2011 smo v Financah pisali, da so razvili panele za navpične zasaditve, s katerimi ciljajo na svetovni trg. Do zdaj so prijavili že več patentov za sisteme zelenih sten in razvili več kot 80 novih izdelkov za vrtnarjenje, ki jih prodajajo v vrtnarijah Gospodarsko interesnega združenja Profesionalna vrtnarska družba (Giz-PVD), kmetijskih zadrugah in specializiranih prodajalnah.

Ustanovitelj Tomaž Čufer je svoje podjetje odprl zelo zgodaj, pri komaj 17 letih. Najprej je hotel postati oblikovalec, potem pa se je odločil, da se bo izučil sadjarja. V prvem letniku srednje kmetijske šole Kranj se je navdušil za gobe, a ko se je vpisal v vrtnarsko šolo v Celju, se je začel zanimati za takrat zelo popularne kalifornijske deževnike. Deževnike je kupil s takratnimi dva tisoč nemškimi markami (tisoč evri), ki si jih je izposodil od prijateljevega očeta. Gojil jih je doma, v kleti in garaži, potem pa jih je preselil na vrt. "S tistim humusom smo obogatili balkonske rože in kaktus, ki je imel 264 cvetov. To so v medijih še posebej izpostavili; ljudje so začeli klicati za humus in deževnike. Prodaja je stekla, denar je prihajal,” se srednješolskih časov spominja Tomaž Čufer.

Humko je bila najprej, leta 1985, farma deževnikov, ki je zrastla v eno najnaprednejših podjetij za navpične zasaditve in gojenje rastlin v stanovanju. Po šoli je vodil vrtnarijo v Vili Bled, posel z deževniki je še vedno cvetel in leta 1991 se je svojemu podjetju povsem posvetil.Najprej so pridelovali humus deževnikov in urejali vrtove. Potem so ponudbo razširili z uvozom šote, za kar je v takratni Jugoslaviji dobil koncesijo, nato so začeli delati rastlinjake, prvega pa prodali Semenarni Ljubljana. "Kot prvi sem v Slovenijo uvozil profesionalne substrate, gnojila, lubje in pripomočke za profesionalne vrtnarje ter jih prodajal vrtnarjem. Iz jogurtovih lončkov, ilovnate zemlje in komposta smo prešli na dobre lončke, gnojila in substrate – to je bil prelom,” dodaja Tomaž Čufer. Kmalu so zrasli trije vrtni centri in lastni proizvodni obrat na 20 tisoč kvadratnih metrih. Postavljali so luksuzne, vrhunske nizozemske rastlinjake z računalniki in komorami.

Vmes so se jim zaradi velikega posojila za kompostarno zatresle noge, ko je država v sezoni 1998/99 po pol leta ukinila obvezno kompostiranje organskih odpadkov, a so dolgove sami odplačali. Zdaj jim večino prihodkov prinese prodaja substratov - zemlje za vrtičkarje, imajo svojo proizvodnjo kompostov, humusa deževnikov, lesnih vlaken in predelavo mineralov, kot sta mikronizacija zeolitov in proizvodnja biooglja. Znani so po zeleni steni, ki so jo patentirali leta 2000. Gre za večnamensko steno iz trpežne plastične plošče ali poliestra, kjer lahko gojimookrasne rože, zelišča in zelenjavo. Vgrajena je umetna inteligenca, tako da stena sama dodaja gnojila; avtomatika ve, kje na svetu se nahajate in kakšno je vreme, temu prilagaja oskrbo z vodo in hranili, gnojili ...," pravi Čufer. Bistvo sistema so kamere, ki zaznavajo izostanek fotosinteze. Za program zelenih sten imajo 27 podizvajalcev in dobaviteljev. Imajo 18 zaposlenih in dobra dve milijona evrov prihodkov na leto.

Mebor je prvak pri razvoju tračnih žag v Evropi

Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov, ki ga je Boris Mesec" title="Boris Mesec">Boris Mesec ustanovil leta 1991, poznajo profesionalni žagarji od Amerike in Afrike do Avstralije. So med vodilnimi pri razvoju celovitih rešitev za primarni razrez lesa.

Ponujajo od manjših tračnih žag do celotnih žagalnih linij. Kljub velikim načrtom v proizvodnji ohranjajo pristno družinsko vzdušje in so tesno povezani z lokalnim okoljem. Prepričani so, da je treba z dobrim lesom lepo ravnati in zanj pravilno skrbeti.

Prvo žago je Boris Mesec naredil za očeta, drugo za soseda, prihajala so nova naročila, podjetje pa je počasi raslo. Kmalu po ustanovitvi so se obrnili na prva tuja trga – na Hrvaško in v Avstrijo. Trenutno je v podjetju zaposlenih 40 delavcev, ki ustvarijo devet milijonov evrov prihodkov na leto. Za rast pa so pomembni tudi zunanji sodelavci. “Prisotni smo v več kot 50 državah – Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Madžarskem... V tujini imamo več kot 20 zastopnikov, ki imajo lasten servis. Vsem serviserjem nudimo podporo in pri nas zagotovimo ustrezno izobraževanje. Če so v državi dober servis, montaža in vse drugo, je to najboljša reklama,” je prepričan Boris Mesec.

Nov izziv so zmogljive žagalne linije

V prihodnosti si želijo nadaljevati svoje uspešno delo. Njihovi koncepti so prepoznani po vsem svetu, podjetja jih velikokrat poskušajo kopirati. Sami se spopadajo s posledicami hitre rasti, lani so imeli okoli devet milijonov evrov
prihodkov. “Rast je precejšen izziv, ker moramo povečevati proizvodnjo. Posledica tega so ozka grla, ki jih moramo odpraviti. Žal se proizvodnje ne dá na hitro povečati, zato se po najboljših močeh trudimo slediti naročilom. V
zadnjem letu smo zrasli za 17 odstotkov v primerjavi s prejšnjim. Vsako leto rastemo za približno pet do deset odstotkov,” ‘sladke’ probleme razloži Uroš, ki z bratoma in mamo Marinko tudi dela v družinskem podjetju.
Slediti želijo trendom in ohranjati visoko kakovost svojih strojev. Horizontalne tračne žage so njihov paradni konj, trenutno pa gredo v razvoj tudi zelo visoko zmogljivih žagalnih linij, saj želijo razširiti program.
Na drugi strani se ozirajo za potencialnimi novimi trgi. “Glavni trg ostaja Evropa, medtem ko imata Južna Amerika in Afrika velik potencial. Prodrli smo tudi na azijski trg, tako da počasi postajamo globalni,” usmeritev Meborja opiše ustanovitelj.

Bučno olje Kocbek poznajo od Dubaja do Amerike

Gorazd Kocbek je predstavnik že tretje generacije oljarne Kocbek, ki je ves čas rasla. Danes njihovo bučno olje bogati najprestižnejše jedi za gurmane od Dubaja in Japonske do Amerike.
Korenine Oljarne Kocbek segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko je AlojzKocbek, Gorazdov dedek, že daljnega leta 1928 kupil današnje zemljišče. “Zraven hiše je bil tudi mlin, in že leto pozneje se je dedek začel s tem ukvarjati samostojno – nadaljeval je z mlinarstvom ter sočasno začel pridelovati olja. Od takrat delamo vsak dan, brez prekinitve,” pripoveduje Gorazd Kocbek.

Skozi zgodovino je družino Kocbek spremljala smola, saj je hiša kar dvakrat pogorela. Leta 1963, ko se je to zgodilo drugič, so mlinarstvo opustili in se osredotočili na pridelavo olja. Po Gorazdovih besedah se je trg sicer vedno zelo spreminjal, vseeno pa sta se največja preskoka zgodila v letih po osamosvojitvi in takrat, ko se je podjetju pridružil Gorazd. To je bilo obdobje, ko se je začel vzpon velikih trgovcev.

“Včasih je bilo vse bolj preprosto kot danes, še posebej, kar zadeva zakonodajo. Vse se je dogajalo bolj ali manj v domovini, vrednost bučnega olja pa je bila v primerjavi z današnjo neprimerno višja. Oče je vedno pravil, da je dedek z enim litrom bučnega olja lahko plačal zidarju celodnevno delo,” se spominja. Podobno kot oče je tudi on v podjetje vstopil povsem naravno. Pred približno 20 leti se je zaposlil v družinskem podjetju, pred 12 leti pa je ob očetovi upokojitvi prevzel podjetje in ga zaradi sprememb, ki jih je zahteval trg, tudi posodobil.

Na svetu je 825 sort buč, od katerih ima vsaka drugačna semena. Bučno olje pridelujejo iz semen, ampak le ena vrsta buče ima prava semena za pridelavo bučnega olja. Ta buča se pri nas znotraj vrste deli na slovensko Golico in njene hibride, ki so bili iz te sorte spremenjeni zaradi sprememb vremena, sestave tal in podobnega. “Že deveto sezono imamo svoje lokalne pridelovalce – oni posadijo, jaz pa dobro vem, kaj in kje imajo ter kdo jim pobira in suši. Posušena semena pripeljemo v skladišče, kjer jih skladiščimo in po potrebi uporabljamo za predelavo. Naša zgodba je, da je vse slovensko, lokalno. Pridelujemo samo iz semen vrste Golice,” poudari Gorazd Kocbek.

Od čokolade in sladoleda z bučnim oljem do paradižnikov, vloženih v bučne olje

Poleg olja ponujajo še druge izdelkov, ki jih plemeniti okus bučnih semen: “Suho salamo z bučnimi semeni, ocvirkov namaz z bučnimi semeni in bučnim oljem, piškote z bučnimi semeni in čokolado, testenine z bučnimi semeni, milo za prhanje, narejeno izključno iz rastlinskih maščob s poudarkom na hladno stiskanem sončničnem in bučnem olju, ter balzam za ustnice, narejen iz čebeljega voska, hladno stiskanega bučnega in sončničnega ter kokosovega olja,” našteva Kocbek. Povezali so se tudi z Luštom – imajo njihove sušene paradižnike, vložene v bučnem olju. V sodelovanju z zunanjim izvajalcem pa izdelujejo tudi profesionalno mešan sladoled z bučnim oljem pod blagovno znamko Stork.

Degustacije privabijo pet tisoč ljudi na leto

V podjetju želijo še naprej delati predvsem za slovenski trg, saj so njihovi izdelki tukaj doma. Kljub temu pa so se v zadnjih nekaj letih usmerili tudi na tuji trg. Ta je precej večji, občutno višje pa so tudi cene. Gorazd Kocbek je takrat,
ko je delal kot komercialist, spoznal, da pri luksuznih izdelkih teh ne smeš ponujati, temveč morajo stranke priti do tebe. Že nekaj let sodelujejo s strankami iz Amerike, Tajvana, Japonske in Dubaja. Izvoz predstavlja okoli 15 odstotkov celotne prodaje. “Zadnja odlična referenca je restavracija At.mosphere v Dubaju, ki se nahaja v najvišji stavbi na svetu – Burdž Kalifa,”dodaja. Vse naložbe financirajo samo iz lastnih sredstev. V prihodnje, pravi, bodo vlagali v turizem: “Naše degustacije obišče več kot pet tisoč obiskovalcev na leto. Ker je stavba iz leta 1850, želimo poskrbeti za obiskovalcem prijaznejše prostore.”

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu