Pet težav na gorskih območjih Pet težav na gorskih območjih Od leta 2003 je 11. december razglašen za mednarodni dan gora, ob tem v društvu za varstvo Alp CIPRA Slovenije, ki ga vodi Matej Ogrin, opozarjajo na težave, ki so v slovenskih gorskih območjih vse bolj prisotne in kličejo k ukrepanju. Medtem ko vse več ljudi hodi v gore, je odnos do upravljanja in trajnostnega razvoja gorskih območij preveč brezbrižen.
Slovenski državni gozdovi v 10 mesecih s 16 milijonov evrov dobička pred davki Slovenski državni gozdovi v 10 mesecih s 16 milijonov evrov dobička pred davki Državno podjetje za gospdarjenje z državnim gozdom Slovenski državni gozdovi je v prvih 10 mesecih letos ustvarilo 51,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 23 odstotkov več od načrta. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je dosegel 15,8 milijona evrov, načrtovanega pa presegel kar za 85 odstotkov.
Z opremo iz Humka lahko doma solato gojite kar v garaži ali na steni  Z opremo iz Humka lahko doma solato gojite kar v garaži ali na steni Poleg panelov za navpično vrtnarjenje in rastnih komor so razvili tudi visoke grede s samodejnim zalivanjem in gnojenjem
V kmetijstvo se vrača motika V kmetijstvo se vrača motika Zdaj je jasno, kaj je mislil kmetijski minister Dejan Židan, ko se je pred 14 dnevi zavzel za kmetijstvo brez kemije
Konvencionalni kmetje naj škodljivce in bolezni zatirajo enako kot ekološki Konvencionalni kmetje naj škodljivce in bolezni zatirajo enako kot ekološki Zaradi podnebnih sprememb, majhnosti Slovenije in vedno manj dovoljenih fitofarmacevtskih snovi v pridelavi zelenjave je kmete dobro seznaniti z alternativnimi metodami za varstvo rastlin. Zato je to glavna tema zelenjadarskega posveta v okviru Lombergarjevih dni, ki jih tradicionalno prireja Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor.

Med 10 uspešnimi družinskimi podjetji tudi Humko, Mebor in oljarna Kocbek

06.12.2017  15:26
Ernst & Young Slovenija je tudi letos izdal knjigo o družinskem podjetništvu, kjer opisujejo dosedanji razvoj 10 družinskih podjetij, mi pa povzemamo tri s področja kmetijstva in pridelave hrane
Med 10 uspešnimi družinskimi podjetji tudi Humko, Mebor in oljarna Kocbek
Zelene stene z vso avtomatiko, da je zalivanje in dovajanje hranil samodejno, v blejskem podjetju Humko, ki ga vodi Tomaž Čufer (desno) s sinom Janom, izvaža, doma pa se o dveh večjih naročilih pogovarjajo.

Humko z Bleda, ki ima v Podnartu proizvodnjo, je vodilno slovensko podjetje za vzgojo rastlin, hortikulturo in zeleno infrastrukturo. Vodi ga Tomaž Čufer, v podjetje je vpeljal tudi sina Jana, ki ga bo na vrhu enkrat nasledil. A do tega je še daleč, saj Tomažu ne manjka novih idej.

Humko: od deževnikov in komposta do rešitev za ozelenjevanje mest

Že leta 2011 smo v Financah pisali, da so razvili panele za navpične zasaditve, s katerimi ciljajo na svetovni trg. Do zdaj so prijavili že več patentov za sisteme zelenih sten in razvili več kot 80 novih izdelkov za vrtnarjenje, ki jih prodajajo v vrtnarijah Gospodarsko interesnega združenja Profesionalna vrtnarska družba (Giz-PVD), kmetijskih zadrugah in specializiranih prodajalnah.

Ustanovitelj Tomaž Čufer je svoje podjetje odprl zelo zgodaj, pri komaj 17 letih. Najprej je hotel postati oblikovalec, potem pa se je odločil, da se bo izučil sadjarja. V prvem letniku srednje kmetijske šole Kranj se je navdušil za gobe, a ko se je vpisal v vrtnarsko šolo v Celju, se je začel zanimati za takrat zelo popularne kalifornijske deževnike. Deževnike je kupil s takratnimi dva tisoč nemškimi markami (tisoč evri), ki si jih je izposodil od prijateljevega očeta. Gojil jih je doma, v kleti in garaži, potem pa jih je preselil na vrt. "S tistim humusom smo obogatili balkonske rože in kaktus, ki je imel 264 cvetov. To so v medijih še posebej izpostavili; ljudje so začeli klicati za humus in deževnike. Prodaja je stekla, denar je prihajal,” se srednješolskih časov spominja Tomaž Čufer.

Humko je bila najprej, leta 1985, farma deževnikov, ki je zrastla v eno najnaprednejših podjetij za navpične zasaditve in gojenje rastlin v stanovanju. Po šoli je vodil vrtnarijo v Vili Bled, posel z deževniki je še vedno cvetel in leta 1991 se je svojemu podjetju povsem posvetil.Najprej so pridelovali humus deževnikov in urejali vrtove. Potem so ponudbo razširili z uvozom šote, za kar je v takratni Jugoslaviji dobil koncesijo, nato so začeli delati rastlinjake, prvega pa prodali Semenarni Ljubljana. "Kot prvi sem v Slovenijo uvozil profesionalne substrate, gnojila, lubje in pripomočke za profesionalne vrtnarje ter jih prodajal vrtnarjem. Iz jogurtovih lončkov, ilovnate zemlje in komposta smo prešli na dobre lončke, gnojila in substrate – to je bil prelom,” dodaja Tomaž Čufer. Kmalu so zrasli trije vrtni centri in lastni proizvodni obrat na 20 tisoč kvadratnih metrih. Postavljali so luksuzne, vrhunske nizozemske rastlinjake z računalniki in komorami.

Vmes so se jim zaradi velikega posojila za kompostarno zatresle noge, ko je država v sezoni 1998/99 po pol leta ukinila obvezno kompostiranje organskih odpadkov, a so dolgove sami odplačali. Zdaj jim večino prihodkov prinese prodaja substratov - zemlje za vrtičkarje, imajo svojo proizvodnjo kompostov, humusa deževnikov, lesnih vlaken in predelavo mineralov, kot sta mikronizacija zeolitov in proizvodnja biooglja. Znani so po zeleni steni, ki so jo patentirali leta 2000. Gre za večnamensko steno iz trpežne plastične plošče ali poliestra, kjer lahko gojimookrasne rože, zelišča in zelenjavo. Vgrajena je umetna inteligenca, tako da stena sama dodaja gnojila; avtomatika ve, kje na svetu se nahajate in kakšno je vreme, temu prilagaja oskrbo z vodo in hranili, gnojili ...," pravi Čufer. Bistvo sistema so kamere, ki zaznavajo izostanek fotosinteze. Za program zelenih sten imajo 27 podizvajalcev in dobaviteljev. Imajo 18 zaposlenih in dobra dve milijona evrov prihodkov na leto.

Mebor je prvak pri razvoju tračnih žag v Evropi

Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov, ki ga je Boris Mesec" title="Boris Mesec">Boris Mesec ustanovil leta 1991, poznajo profesionalni žagarji od Amerike in Afrike do Avstralije. So med vodilnimi pri razvoju celovitih rešitev za primarni razrez lesa.

Ponujajo od manjših tračnih žag do celotnih žagalnih linij. Kljub velikim načrtom v proizvodnji ohranjajo pristno družinsko vzdušje in so tesno povezani z lokalnim okoljem. Prepričani so, da je treba z dobrim lesom lepo ravnati in zanj pravilno skrbeti.

Prvo žago je Boris Mesec naredil za očeta, drugo za soseda, prihajala so nova naročila, podjetje pa je počasi raslo. Kmalu po ustanovitvi so se obrnili na prva tuja trga – na Hrvaško in v Avstrijo. Trenutno je v podjetju zaposlenih 40 delavcev, ki ustvarijo devet milijonov evrov prihodkov na leto. Za rast pa so pomembni tudi zunanji sodelavci. “Prisotni smo v več kot 50 državah – Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Madžarskem... V tujini imamo več kot 20 zastopnikov, ki imajo lasten servis. Vsem serviserjem nudimo podporo in pri nas zagotovimo ustrezno izobraževanje. Če so v državi dober servis, montaža in vse drugo, je to najboljša reklama,” je prepričan Boris Mesec.

Nov izziv so zmogljive žagalne linije

V prihodnosti si želijo nadaljevati svoje uspešno delo. Njihovi koncepti so prepoznani po vsem svetu, podjetja jih velikokrat poskušajo kopirati. Sami se spopadajo s posledicami hitre rasti, lani so imeli okoli devet milijonov evrov
prihodkov. “Rast je precejšen izziv, ker moramo povečevati proizvodnjo. Posledica tega so ozka grla, ki jih moramo odpraviti. Žal se proizvodnje ne dá na hitro povečati, zato se po najboljših močeh trudimo slediti naročilom. V
zadnjem letu smo zrasli za 17 odstotkov v primerjavi s prejšnjim. Vsako leto rastemo za približno pet do deset odstotkov,” ‘sladke’ probleme razloži Uroš, ki z bratoma in mamo Marinko tudi dela v družinskem podjetju.
Slediti želijo trendom in ohranjati visoko kakovost svojih strojev. Horizontalne tračne žage so njihov paradni konj, trenutno pa gredo v razvoj tudi zelo visoko zmogljivih žagalnih linij, saj želijo razširiti program.
Na drugi strani se ozirajo za potencialnimi novimi trgi. “Glavni trg ostaja Evropa, medtem ko imata Južna Amerika in Afrika velik potencial. Prodrli smo tudi na azijski trg, tako da počasi postajamo globalni,” usmeritev Meborja opiše ustanovitelj.

Bučno olje Kocbek poznajo od Dubaja do Amerike

Gorazd Kocbek je predstavnik že tretje generacije oljarne Kocbek, ki je ves čas rasla. Danes so njihovo bučno olje bogatijo najprestižnejše jedi za gurmane od Dubaja in Japonske do Amerike.
Korenine Oljarne Kocbek segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko je AlojzKocbek, Gorazdov dedek, že daljnega leta 1928 kupil današnje zemljišče. “Zraven hiše je bil tudi mlin, in že leto pozneje se je dedek začel s tem ukvarjati samostojno – nadaljeval je z mlinarstvom ter sočasno začel pridelovati olja. Od takrat delamo vsak dan, brez prekinitve,” pripoveduje
Gorazd Kocbek.

Skozi zgodovino je družino Kocbek spremljala smola, saj je hiša kar dvakrat pogorela. Leta 1963, ko se je to zgodilo drugič, so mlinarstvo opustili in se osredotočili na pridelavo olja. Po Gorazdovih besedah se je trg sicer vedno zelo spreminjal, vseeno pa sta se največja preskoka zgodila v letih po osamosvojitvi in takrat, ko se je podjetju pridružil Gorazd. To je bilo obdobje, ko se je začel vzpon velikih trgovcev. “Včasih je bilo vse bolj preprosto kot danes, še posebej, kar zadeva zakonodajo. Vse se je dogajalo bolj ali manj v domovini, vrednost bučnega olja pa je bila v primerjavi z današnjo neprimerno višja. Oče je vedno pravil, da je dedek z enim litrom bučnega olja lahko plačal zidarju celodnevno delo,” se spominja. Podobno kot oče je tudi on v podjetje vstopil povsem naravno. Pred približno 20 leti se je zaposlil v družinskem podjetju, pred 12 leti pa je ob očetovi upokojitvi prevzel podjetje in ga zaradi sprememb, ki jih je zahteval trg, tudi posodobil.

Na svetu je 825 sort buč, od katerih ima vsaka drugačna semena. Bučno olje pridelujejo iz semen, ampak le ena vrsta buče ima prava semena za pridelavo bučnega olja. Ta buča se pri nas znotraj vrste deli na slovensko Golico in njene hibride, ki so bili iz te sorte spremenjeni zaradi sprememb vremena, sestave tal in podobnega. “Že deveto sezono imamo svoje
lokalne pridelovalce – oni posadijo, jaz pa dobro vem, kaj in kje imajo ter kdo jim pobira in suši. Posušena semena pripeljemo v skladišče, kjer jih skladiščimo in po potrebi uporabljamo za predelavo. Naša zgodba je, da je vse slovensko, lokalno. Pridelujemo samo iz semen vrste Golice,” poudari Gorazd Kocbek.

Od čokolade in sladoleda u bučnim oljem do paradižnikov, vloženih v bučne olje

Poleg olja ponujajo še druge izdelkov, ki jih plemeniti okus bučnih semen: “Suho salamo z bučnimi semeni, ocvirkov namaz z bučnimi semeni in bučnim oljem, piškote z bučnimi semeni in čokolado, testenine z bučnimi semeni, milo za prhanje, narejeno izključno iz rastlinskih maščob s poudarkom na hladno stiskanem sončničnem in bučnem olju, ter
balzam za ustnice, narejen iz čebeljega voska, hladno stiskanega bučnega in sončničnega ter kokosovega olja,” našteva kocbek. Povezali so se tudi z Luštom – imajo njihove sušene paradižnike, vložene v bučnem olju. V
sodelovanju z zunanjim izvajalcem pa izdelujejo tudi profesionalno mešan sladoled z bučnim oljem pod blagovno znamko Stork.

Degustacije privabijo pet tisoč ljudi na leto

V podjetju želijo še naprej delati predvsem za slovenski trg, saj so njihovi izdelki tukaj doma. Kljub temu pa so se v zadnjih nekaj letih usmerili tudi na tuji trg. Ta je precej večji, občutno višje pa so tudi cene. Gorazd Kocbek je takrat,
ko je delal kot komercialist, spoznal, da pri luksuznih izdelkih teh ne smeš ponujati, temveč morajo stranke priti do tebe. Že nekaj let sodelujejo s strankami iz Amerike, Tajvana, Japonske in Dubaja. Izvoz predstavlja okoli
15 odstotkov celotne prodaje. “Zadnja odlična referenca je restavracija At.mosphere v Dubaju, ki se nahaja v najvišji stavbi na svetu – Burdž Kalifa,”dodaja. Vse naložbe financirajo samo iz lastnih sredstev. V prihodnje, pravi, bodo
vlagali v turizem: “Naše degustacije obišče več kot pet tisoč obiskovalcev na leto. Ker je stavba iz leta 1850, želimo poskrbeti za obiskovalcem prijaznejše prostore.”

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Prihodnje leto bo v trgovinah še več prekmurskega lušta

Spet povečujejo rastlinjak in zbirajo dokumentacijo za nov rastlinjak Sončni vrt v Beltincih

AGROBIZ
Novice
Novice (video, foto) Kmetija, kjer pogosto orjejo ledino

Uspelo nama je prepričati kmete, da lahko s pravo odločitvijo in veliko znanja tudi v težjih razmerah ustvarijo ekonomsko učinkovito...

AGROBIZ
Novice
Novice Perutnina Ptuj hitro povečuje do piščancev prijazno rejo

Takšno meso izvažajo največ v Švico, a tudi doma povpraševanje raste, zato pridobivajo nove rejce

AGROBIZ
Novice
Novice Herbicidi na nekmetijskih površinah bodo čez eno leto prepovedani 19

Uporabo fitofarmacevtskih sredstev želi kmetijsko ministrstvo zmanjšati, zato bo zatiranje plevela z glifosatom na nekmetijskih...

AGROBIZ
Novice
Novice Pri dveh slovenskih podjetjih odkrili prepovedan fipronil v kokošjih jajcih

Uprava za varno hrano UVHVVR je pri dveh nosilcih živilske dejavnosti potrdila prisotnost fipronila v jajcih. Enemu od proizvajalcev so...

AGROBIZ
Novice
Novice Umetna inteligenca natančneje prepozna škodljivce kot človek 4

V inovativnem podjetju Efos so pametne vabe trapview nadgradili z izboljšano avtomatsko prepoznavo škodljivcev, ki je natančnejša kot...

AGROBIZ
Novice
Novice Slovenski žagarji bodo do februarja brez lesa iz državnih gozdov 6

Državno gozdarsko podjetje SiDG je prodajo hlodovine iz državnih gozdov v novembru preusmerilo na trgovce, ki bodo ta les lahko prodali...

AGROBIZ
Novice
Novice Med 10 uspešnimi družinskimi podjetji tudi Humko, Mebor in oljarna Kocbek

Ernst & Young Slovenija je tudi letos izdal knjigo o družinskem podjetništvu, kjer opisujejo dosedanji razvoj 10 družinskih podjetij, mi...