Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja V reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za ukrep Sodelovanje, zakaj bi se Kraševci zgledovali po Bricih, kako se povezujejo Loška zadruga, ekokmetje in školjkar v slovenski istri ter kmetije, ponudniki prenočišč in gostinci v Posočju
KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva  KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva Na 13. seji upravnega odbora kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS, ki je bila včeraj, so obravnavali predlog finančnega okvira skupne kmetijske politike (SKP) in zakonodaje po letu 2020, ukrepe za upravljanje tveganj v kmetijstvu in sprejeli nekaj predlogov o kmetijstvu in podeželju, ki jih bodo posredovai novi vladi.
ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki razvija spremljanje suš, ocene tveganj in posledic ter izboljšuje upravljanje s sušami.
Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Objavljamo predvideni razpored 11 javnih razpisov iz Programa za razvoj podeželja, ki bodo objavljeni do konca leta. Kmetje naj si pravočasno priskrbijo vso potrebno dokumentacijo, svetujejo na kmetijskem ministrstvu.

Z opremo iz Humka lahko doma solato gojite kar v garaži ali na steni

07.12.2017  12:20
Poleg panelov za navpično vrtnarjenje in rastnih komor so razvili tudi visoke grede s samodejnim zalivanjem in gnojenjem
Z opremo iz Humka lahko doma solato gojite kar v garaži ali na steni
Jan in Tomaž Čufer iz podjetja Humko čakata, da se Slovenci ogrejemo za navpično vrtnarjenje v stanovanju. Panele za to že ponujajo, razvijajo pa še posebne rastne komore, kjer bomo lahko gojili mikro zelenjavo, solato, radič, ohrovt … Komore že imajo ogrevanje, hlajenje pa bodo še razvili, saj zelenjava ne raste na toplem in to je glavni razlog, da v stanovanju ne uspeva. Iz panelov za stavbne fasade so razvili tudi visoke grede.

Blejsko podjetje Humko, ki ga je leta 1985 ustanovil Tomaž Čufer, je vodilni ponudnik profesionalnih gnojil in substratov za vrtičkarje. Novo tržno nišo vidijo v tehnologijah in opremi za navpično gojenje rastlin in gojenje v notranjih prostorih. Končujejo naložbo v novo proizvodnjo organskih gnojil. Znašala je četrt milijona evrov, kar je za družinsko podjetje z dvema milijonoma letnih prihodkov veliko.

Nekaj hrane si bomo pridelali kar doma

Biotehniški center Naklo bo vpeljal novo izobraževanje, s katerim bodo spodbujali ozelenjevanje urbanih okolij. Učni načrt zanj, ki so ga pripravili skupaj s Humkom, so jim potrdili ravno v tem tednu. »S tem bi radi najprej pripomogli k večjemu poznavanju in priljubljenosti urbanega vrtnarjenja, na dolgi rok pa bi radi spodbudili, da bi si ljudje nekaj hrane pridelali sami v stanovanju. Čaka nas podoben premik kot od dizelskih avtomobilov k električnim – od množične pridelave na njivah bomo šli na delno gojenje hrane v hiši ali stanovanju,« pravi Tomaž Čufer. Pričakuje, da bodo ljudje bolj poudarjali zdravo hrano in si jo sami tudi pridelali.

Avtomatsko zalivanje in gnojenje navpičnih gred

Na ta preobrat se v Humku pripravljajo že več kot 10 let. Razvili so panele za zelene fasade in zelene stene, kjer lahko navpično na steni gojimo okrasne rastline, pa tudi dišavnice in zelenjavo. Na dveh do treh kvadratnih metrih stene lahko v njihovih panelih pridelamo toliko zelenjave kot na manjšem vrtu. Dodatna prednost je avtomatika, da zalivanje in dovajanje hranil potekata samodejno, dodaja Čufer.

Z daljno rdečo svetlobo spodbujajo rast

Korak dlje pomeni najnovejša LED-osvetlitev za navpične stenske panele, ki so jo v Humku razvili s partnerskim podjetjem in je po Čuferjevih besedah po inovativnosti v svetovnem vrhu. »Vsak spekter svetlobe lahko reguliramo posebej. Za boljšo rast rastlin dodajamo daljno rdečo svetlobo z valovno dolžino okrog 730 nanometrov, ki je razširjena pri gojenju medicinske konoplje, saj poveča vsebnost kanabinoidov, pri drugih rastlinah pa stimulira začetno rast in zorenje. Ta svetloba se nahaja med rdečim in infrardečim poljem, človeškim očem je nevidna, nekatere živali in insekti pa jo zaznajo. Spekter drugih osvetlitev za rastlinjake in gojenje rastlin v zaprtih prostorih se konča pri valovni dolžini 650 nanometrov, mi pa s 730 nanometri simuliramo sončni zahod,« razlaga Tomaž Čufer.

Vpliv svetlobe s to valovno dolžino na rast rastlin preizkuša švicarski Novartis. Za poskuse s križanjem konoplje avstralskega podjetja, ki jih na biotehniški fakulteti v Ljubljani dela profesor Borut Bohanec s sodelavcema Jano Murovec in Markom Flajšmanom, so v Humku izdelali rastne komore in mize, na katerih gojijo kolekcijski nasad medicinske konoplje. V prihodnje bodo opravili poskuse z novimi svetilnimi paneli tudi pri njih.

Po svežo solato bomo šli kar v rastno komoro

»Razvijamo rastne komore, kjer boste lahko gojili mikro zelenjavo, solato, radič, ohrovt …,« pravi Čufer. Komore že imajo ogrevanje, hlajenje pa bodo še razvili. Zelenjava ne raste na toplem in to je glavni razlog, da ne uspeva v stanovanju, zato bodo naredili neke vrste hladilnik, ki bo ohlajen zrak vpihaval v komore, da bo krožil.

Ena enota bo imela hladilni del, ohlajen zrak pa bo po plastičnih ceveh krožil še v drugih komorah. Ves sistem bo zaprt, da bodo rastni pogoji popolnoma kontrolirani. Rastne komore sestavljamo modularno, drugo na drugo. Z zunanje strani priključimo še plastične cevi, kjer bo krožil zrak, in cevi za vodo. Rastna komora vsebuje mikroprocesor, ki so ga razvili v partnerskem podjetju, in senzorje za vlago, svetlobo in gnojila, ki so jih razvili kar sami.

Aplikacija opozori, kdaj rastlini primanjkuje vlage, svetlobe ali hranil

»Od lani vgrajujemo nov senzor tujega proizvajalca, ki meri štiri parametre – temperaturo, svetlobo, vlago in vsebnost hranil. Podatke o teh parametrih senzor prenese v aplikacijo, ki vsebuje podatke o optimalnih pogojih za rast pet tisoč različnih vrst rastlin. Aplikacija za vsako rastlino iz svoje baze pove, ali ima preveč ali premalo svetlobe, gnojil, vlage … Te štiri parametre aplikacija korigira za posamezno rastlino. Razvijamo nadgradnjo, da bomo podatke s tega senzorja brali z mikroprocesorjem,« razkriva Čufer.

Tudi v komorah bo zelenjava rasla v kompostu

Komore ne bodo namenjene za hidroponsko pridelavo, ampak za gojenje v kompostu, ki ga v Humku pripravljajo z glino, lesnimi vlakni, ki preprečujejo pojav gliv, vulkanskim plovcem, po želji dodajo še gvano, lavo, biooglje ... Biooglje, ki v ekološki pridelavi še ni priznano, v Humku aktivirajo s kompostnim čajem iz humusa deževnikov. Biooglje je koristno zato, ker deluje kot »shramba bakterij«. Zaradi mešanice gline in komposta bo zemlja založena z dodanimi makro- in mikrohranili, ki jih s kompostom vračajo v tla.

»V rastnih komorah bomo z ekološkim substratom zagotovili enake pogoje kot za ekopridelavo,« poudarja Tomaž Čufer. Komore so vodotesne, postavimo jih lahko v prostor ali ven. Imajo električni priključek, vodo, ogrevanje in hlajenje ter umetno osvetlitev, saj rastline v temnih zaprtih prostorih ne rastejo. Zaradi filtriranja zraka bodo lahko v komoro prileteli tudi insekti, prepihovanje bo zmanjšalo nevarnost glivične okužbe, takšna zelenjava bo neškropljena.

Razvijajo tudi tehnološko napredne visoke grede

V razvoju imajo tudi posebne visoke grede iz tako imenovanih sendvič panelov, ki jih sicer uporabljajo za stavbne fasade, dodaja Čufer. Iz teh panelov naredijo gredo s prosojnim poliakrilnim pokrovom, ki se sam odpira s termodinamičnim dvigovalcem, torej brez elektrike. Slabost teh visokih gred je, da so težke in zasedejo veliko prostora, njihova prednost pa, da imajo svoj vir ogrevanja. »Uporabljamo konjski slamnati gnoj, ki zgornji sloj spomladi dva meseca ogreva, tako da lahko v teh gredah od februarja nabiramo solato,« ponazarja Čufer.

Za zelene stene se zanimajo Terme Olimia in Golf hotel Bled

Še vedno substrati, gnojila in materiali za urejanje vrtov, kot so obrobe za grede, lubje, mulči in lesna vlakna, Humku prinesejo večino od dobrih dveh milijonov evrov prihodkov. V panelih in drugi opremi za urbano vrtnarjenje pa vidijo zlasti dobre možnosti za izvoz. »Čeprav panele za zelene stene v Sloveniji prodajamo od leta 2011, smo do zdaj pridobili le nekaj kupcev, večino pa v tujini. O dveh večjih naročilih za 70 in 80 kvadratnih metrov zelenih sten v Sloveniji smo se dogovorili s Termami Olimia in Golf hotelom Bled, v obeh primerih bodo navpično gojili okrasne rastline,« pravi Tomaž Čufer.

Nova proizvodnja organskih gnojil

Za navpično gojenje zelenjave doma še nimajo kupca, saj je takšen vrt zahtevnejši, potrebuje dovolj tehnike, hladnega zraka … Pri nas se je prijelo samo navpično gojenje konoplje, s tem pa se v Humku ne ukvarjajo. Poleg urbanega ozelenjevanja vlagajo še v novo proizvodnjo organskih gnojil. Gre za 250 tisoč evrov veliko naložbo, ki jo že končujejo.

»Delali bomo posebna organska gnojila z izboljševalci tal, kot so gvano, humus deževnikov, biooglje, zeolit, alginati in huminske kisline. Te dodatke v permakulturi uporabljajo za hranjenje bakterij, gnojenje in dolgoročno izboljševanje tal,« napoveduje Čufer. V novih prostorih bodo delali tudi peletiran konjski gnoj, da ga ne bo treba uvažati. Napovedujejo še nove substrate, denimo gozdni humus z glino in univerzalne substrate iz devetih komponent za profesionalne in hobi pridelovalce, komplet treh polnitev za visoke grede in še nevtralizator tal. Do poletja bodo končali tudi razvoj novih tehnologij za notranje gojenje rastlin.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Švicarji razvijajo robota, ki uničuje plevel 50

Robot za samodejno uničevanje plevela porabi 20- krat manj škropiva

AGROBIZ
Novice
Novice Imamo pet novih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

To so proizvodnja krmil, konzerviranje in vlaganje jajc, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom, nabiranje smole ter svetovanje...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako je loška zadruga postala največji ponudnik drobnice 1

Povezovanje z rejci drobnice pri odkupu se pozna tudi pri odkupni ceni, ki so jo Loške mesnine v zadnjih dveh letih zvišale za dva evra

AGROBIZ
Novice
Novice (Predstavitev proračuna EU po 2020) Danes fokus na skupni kmetijski politiki, za Slovenijo predvidoma 1,66 milijarde evrov

V splošnem bo v novem večletnem proračunu EU 2021-2027 manj denarja za skupno kmetijsko politiko; po izhodiščnem predlogu se za...

AGROBIZ
Novice
Novice Radi bi jedli več ekološke hrane, ekokmetij pa je premalo

Jeseni naj bi ekokmetje svoje pridelke tržili pod skupno blagovno znamko, napovedujejo tudi spletni portal s koristnimi informacijami tudi...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi Evropski parlament izboljšal pogoje za mlade kmete

V poročilu o ukrepih za mlade kmete predlagajo, kako bi na podeželju zadržali mlade kmete, pospešili generacijsko menjavo na kmetijah...