Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

Konvencionalni kmetje naj škodljivce in bolezni zatirajo enako kot ekološki

Čas branja: 2 min
07.12.2017  12:49
Zaradi podnebnih sprememb, majhnosti Slovenije in vedno manj dovoljenih fitofarmacevtskih snovi v pridelavi zelenjave je kmete dobro seznaniti z alternativnimi metodami za varstvo rastlin. Zato je to glavna tema zelenjadarskega posveta v okviru Lombergarjevih dni, ki jih tradicionalno prireja Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor.
avtor
Konvencionalni kmetje naj škodljivce in bolezni zatirajo enako kot ekološki

Obveščaj me o novih člankih:  

"Letos je glavna tema varstvo rastlin brez kemičnih sredstev," je ob začetku posveta povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline na mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Miša Pušenjak. "Želimo si, da bi tudi konvencionalni kmeti uporabljali čim več tehnik iz ekološkega kmetijstva," je dodala.

Opažajo namreč, da je znanja pridelovalcev o tem še vedno premalo. "Obstajajo velike razlike med regijami. Dolenjci na primer že ogromno uporabljajo te metode, še posebej koristne žuželke, medtem ko se na Štajerskem to uvaja prepočasi," je pojasnila. Biostimulatorje se po njenih ocenah uporablja nestrokovno, zato niso vedno uporabni. "Veliko ljudi v to niti ne verjame," opaža.

Z alternativnimi pripravki do bolj zdrave čebule

Na današnjem posvetu v Pesnici bodo med drugim predstavili mladega kmeta Matica Lebna, ki je za svoje diplomsko delo na družinski kmetiji opravil poljski poskus, s katerim je analiziral možnosti zmanjšanja stopnje napada bolezni in škodljivcev na čebulo z uporabo alternativnih pripravkov, ki temeljijo na združbi efektivnih mikroorganizmov in rastlinskih izvlečkov.

Nizozemski svetovalec Klaas Plas bo predstavil izkušnje iz njihove države, predvsem nova dognanja pri gojenju jagod in vrtnin, o čemer je prejšnji teden govoril tudi na 2. Agrobiznisovem tehnološko-investicijskem forumu. Mario Lešnik z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede bo predstavil sredstva za krepitev rastlin, biostimulatorje in hranila z regulatornimi učinki, Stanislan Trdan z ljubljanske biotehniške fakultete pa možnosti biotičnega varstva vrtnin in zmanjševanja škodljivosti stenic z uporabo privabilnih posevkov.

Tesno povezano s pridelavo zelenjave je tudi vprašanje namakanja, pri čemer pa je zaradi vedno pogostejših suš vse večja težnja po strokovnem namakanju z manjšo porabo vode. Tema je za slovensko kmetijstvo zelo pomembna, ker smo Slovenci še vedno najmanj samooskrbni pri zelenjavi. Delež samooskrbe se giblje okoli 42 odstotkov, pri svežem sadju 44 odstotkov, pri krompirju 55 odstotkov, pri mesu pa 76 odstotkov. Prebivalec Slovenije sicer povprečno porabi letno 122 kilogramov žit, 113 kilogramov zelenjave in 72 kilogramov svežega sadja.

Tudi o namakanju in zaščiti sadovnjakov pred pozebo

Lombergarjevi dnevi so v prvi vrsti namenjeni pridelovalcem, da se jim poda konkretna znanja, ki bi jih lahko uporabili v praksi. Najdaljšo tradicijo ima sadjarski posvet, na katerem se bodo v petek osredotočili na namakanje in zaščito sadovnjakov pred spomladansko pozebo. Na sredinem vinogradniškem posvetu pa so govorili o novih odpornih vinskih sortah in prilagajanju na podnebne spremembe.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...