Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije
Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Poleg bezgovega delajo tudi jabolčni kis, prodajo bi radi razširili po Sloveniji in sčasoma tudi v tujino, za kar morajo povečati obseg proizvodnje
Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Predelava hrane v Sloveniji je lahko zelo donosen posel. Najboljši živilci in pijačarji se po dobičkonosnosti lahko kosajo s farmacevti
Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

Perutnina Ptuj vodi pri do piščancev prijazni reji in preciznem poljedelstvu

Čas branja: 2 min
14.12.2017  13:48  Dopolnjeno: 14.12.2017 14:30
Perutnino Ptuj (PP), ki skupaj s hčerinskimi podjetji na Hrvaškem, v BiH in Srbiji ustvari 245 milijonov evrov prihodkov na leto in izvozi dve tretjini proizvodnje, smo med zvezde Agrobiznisa 2017 uvrstili zato, ker narekuje nove standarde pri trajnostni pridelavi krme in do piščancev prijazni reji. Takšno rejo so vpeljali na pobudo tujega kupca, prihodnje leto pa jo bodo širili tudi zunaj Slovenije.
Perutnina Ptuj vodi pri do piščancev prijazni reji in preciznem poljedelstvu

Obveščaj me o novih člankih:  

"Dodano vrednost ustvarjamo s piščancem prijazno rejo, takšno meso izvažamo zlasti v Švico, po njem pa kljub za 10 odstotkov višji ceni tudi doma raste povpraševanje," pravi Tibor Šimonka, predsednik uprave PP. Doslej se je v piščancem prijazno rejo spustilo 25 od več kot 240 kmetij, ki zanje redijo piščance. Dogradili so jim zimski vrt, ograjen vrt na prostem, dobili so nastilj in več svetlobe ... Tako delno v naravi vzredijo petino piščancev, celotna letna proizvodnja pa obsega 84 tisoč ton mesa in izdelkov. Čez tri ali štiri leta bo do piščancev prijazna več kot polovica proizvodnje, napoveduje Šimonka. Piščancem prijazno rejo uvajajo tudi na Hrvaško, v Srbijo in BiH. Meso pa izvažajo v več kot 20 držav.

Cenjeni so piščanci, ki rastejo na zraku

"Pred 50 leti so piščance redili samo na vrtovih. Zdaj je to bio standard, odkar se je prireja preselila v hleve. Z živalim prijazno rejo, ko dobijo več prostora za gibanje na zraku, poskušamo intenzivno proizvodnjo približati reji na vrtovih,"pravi Andrej Tkalec, direktor Perutninske zadruge Ptuj.

Piščanci so na zraku in tekajo, meso je bolj kakovostno in čvrsto, dosega višjo ceno. "V Sloveniji takšno meso prodajamo pod blagovno znamko Natur Premium," dodaja David Visenjak, glavni izvršilni direktor za komercialo v PP.

Vsi koraki na poti od njive do krožnika pod nadzorom

Nadzorujejo vse korake na poti od njive do vilic, ki vključujejo pridelavo krme, rejo piščancev, proizvodnjo krmil, mesno predelavo, logistiko, veterinarsko oskrbo in vse do prodajnih polic ter uporabe odpadkov za obnovljive vire energije. Že leta 2008 so uvedli učinkovit in uspešen poslovni model, ki temelji na spremenjeni obdelavi tal (ohranitvena obdelava brez oranja), preciznem poljedelstvu (ceneje pridelajo več ob manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev) in kroženju hranil po sistemu krožnega gospodarstva, pravi Franc Veršič, direktor hčerinskega podjetja PP Agro.

Trajnostna pridelava krme z digitalizacijo

»Kmetijstvo razumemo kot družbeno in okoljsko odgovoren posel, ki se začne na polju z digitalizirano pridelavo krme ob nižjem odtisu CO2 in boljši ekonomiki proizvodnje,« dodaja Veršič. Brez oranja obdelujejo štiri tisoč hektarjev polj, tri leta po opustitvi oranja se je vzpostavila skoraj idealna propustnost tal. Na njivah digitalizirano pridelujejo pšenico in koruzo za krmo. Na podnebne spremembe so se prilagodili z lasersko izravnavo težjih ilovnatih melioriranih zemljišč. Izravnava tal jim omogoča povečanje delovnih hitrosti in produktivnosti, zmanjšuje potrebe po traktorjih in priključkih za obdelavo . S temi spremembami imajo za 200 evrov nižje stroške obdelave na hektar, za 37 odstotkov večji pridelek koruze in za 16 odstotkov večji pridelek pšenice na hektar ob enakih odmerkih gnojil, sklene Veršič.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela

Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija Je ekološko kmetovanje dobra poslovna priložnost?

Pri porabi ekoloških živil na prebivalca na leto v Sloveniji kar močno zaostajamo za zahodnimi državami; priložnosti za rast je zato...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe 1

Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kraški brinjevec je adut turistične kmetije pri Filetu 1

Poleg prenočitev in domače hrane gostom ponujajo še kraški slivovec, viljamovko, staran vinjak, žganje iz kutin in rožičev ter gin

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno

Poletno ponudbo mlečnih izdelkov bi radi razširili s sladoledom, čez nekaj let pa vpeljali tudi rejo goveda za meso

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Jerala povečuje prodajo in predelavo jabolk

Obnavljajo sadovnjak in vlagajo v nove tehnologije, načrtujejo tudi novi prostor za predelavo sadja

OGLAS
AGROBIZ
Vroče je! Imamo odličen predlog za osvežitev

Predstavljamo lahek napitek, s katerim se lahko v vročih poletnih mesecih odlično osvežimo.