Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja  Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja Letos in prihodnje leto bodo v Središču ob Dravi investirali 1,3 milijona evrov
Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

Perutnina Ptuj vodi pri do piščancev prijazni reji in preciznem poljedelstvu

Čas branja: 2 min
14.12.2017  13:48  Dopolnjeno: 14.12.2017 14:30
Perutnino Ptuj (PP), ki skupaj s hčerinskimi podjetji na Hrvaškem, v BiH in Srbiji ustvari 245 milijonov evrov prihodkov na leto in izvozi dve tretjini proizvodnje, smo med zvezde Agrobiznisa 2017 uvrstili zato, ker narekuje nove standarde pri trajnostni pridelavi krme in do piščancev prijazni reji. Takšno rejo so vpeljali na pobudo tujega kupca, prihodnje leto pa jo bodo širili tudi zunaj Slovenije.
Perutnina Ptuj vodi pri do piščancev prijazni reji in preciznem poljedelstvu

"Dodano vrednost ustvarjamo s piščancem prijazno rejo, takšno meso izvažamo zlasti v Švico, po njem pa kljub za 10 odstotkov višji ceni tudi doma raste povpraševanje," pravi Tibor Šimonka" title="Tibor Šimonka">Tibor Šimonka, predsednik uprave PP. Doslej se je v piščancem prijazno rejo spustilo 25 od več kot 240 kmetij, ki zanje redijo piščance. Dogradili so jim zimski vrt, ograjen vrt na prostem, dobili so nastilj in več svetlobe ... Tako delno v naravi vzredijo petino piščancev, celotna letna proizvodnja pa obsega 84 tisoč ton mesa in izdelkov. Čez tri ali štiri leta bo do piščancev prijazna evč kot polovica proizvodnje, napoveduje Šimonka. Piščancem prijazno rejo uvajajo tudi na Hrvaško, v Srbijo in BiH. Meso pa izvažajo v več kot 20 držav.

Cenjeni so piščanci, ki ratsejo na zraku

"Pred 50 leti so piščance redili samo na vrtovih. Zdaj je to bio standard, odkar se je prireja preselila v hleve. Z živalim prijazno rejo, ko dobijo več prostora za gibanje na zraku, poskušamo intenzivno proizvodnjo vrniti približati reji na vrtovih,"pravi Andrej Tkalec" title="Andrej Tkalec">Andrej Tkalec, direktor Perutninske zadruga Ptuj. Piščanci so na zraku in tekajo, meso je bolj kakovostno in čvrsto, dosega višjo ceno. "V Sloveniji takšno meso prodajamo pod blagovno znamko Natur Premium," dodaja David Visenjak" title="David Visenjak">David Visenjak, glavni izvršilni direktor za komercialo v PP.

Vsi koraki na poti od njive do krožnika pod nadzorom

Nadzorujejo vse korake na poti od njive do vilic, ki vključujejo pridelavo krme, rejo piščancev, proizvodnjo krmil, mesno predelavo, logistiko, veterinarsko oskrbo in vse do prodajnih polic ter uporabe odpadkov za obnovljive vire energije. Že leta 2008 so uvedli učinkovit in uspešen poslovni model, ki temelji na spremenjeni obdelavi tal (ohranitvena obdelava brez oranja), preciznem poljedelstvu (ceneje pridelajo več ob manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev) in kroženju hranil po sistemu krožnega gospodarstva, pravi Franc Veršič" title="Franc Veršič">Franc Veršič, direktor hčerinskega podjetja PP Agro" title="PP Agro">PP Agro.

Trajnostna pridelava krme z digitalizacijo

»Kmetijstvo razumemo kot družbeno in okoljsko odgovoren posel, ki se začne na polju z digitalizirano pridelavo krme ob nižjem odtisu CO2 in boljši ekonomiki proizvodnje,« dodaja Veršič. Brez oranja obdelujejo štiri tisoč hektarjev polj, tri leta po opustitvi oranja se je vzpostavila skoraj idealna propustnost tal. Na njivah digitalizirano pridelujejo pšenico in koruzo za krmo. Na podnebne spremembe so se prilagodili z lasersko izravnavo težjih ilovnatih melioriranih zemljišč. Izravnava tal jim omogoča povečanje delovnih hitrosti in produktivnosti, zmanjšuje potrebe po traktorjih in priključkih za obdelavo . S temi spremembami imajo za 200 evrov nižje stroške obdelave na hektar, za 37 odstotkov večji pridelek koruze in za 16 odstotkov večji pridelek pšenice na hektar ob enakih odmerkih gnojil, sklene Veršič.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji