S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada Kmetijsko ministrstvo je objavilo uredbo o dodeljevanju podpore prek finančnih instrumentov za nekatere podukrepe iz Programa za razvoj podeželja 2014-2020, del od 65,7 milijona evrov bo namenjenih tudi za naložbe v trženje in razvoj kmetijskih izdelkov.
S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline  S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline Projekt je vreden 2,5 milijona evrov, 60 odstotkov prispeva EU
Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Zakaj Kras postaja najbolj digitaliziran vinorodni okoliš
Ukrepi za večjo zaščito čebel Ukrepi za večjo zaščito čebel Čebelam lahko pomagamo tudi s tem, da sadimo medonosne rastline

Kako bo Gurs z indeksiranjem spremenil vrednost kmetijskih zemljišč

08.01.2018  14:55
Pri letošnji indeksaciji se bodo vrednosti kmetijskih zemljišč na Primorskem znižale za 10 odstotkov, na Goričkem, v Pomurju in ponekod južno od Ljubljane pa zvišale do 25 odstotkov. Kaj to pomeni za kmete?
Kako bo Gurs z indeksiranjem spremenil vrednost kmetijskih zemljišč
Foto: Shutterstock

Geodetska uprava RS (Gurs) bo ta mesec spremenila vrednosti nepremičnin v registru nepremičnin tako, da jih bo prilagodila razmeram na trgu v obdobju 2014–2017. Vrednosti stanovanj se bodo zvišale za do 25 odstotkov, pisarn in lokalov znižale za do 20 odstotkov, pri kmetijskih zemljiščih pa bodo spremembe v obe smeri, določa uredba, ki jo je danes sprejela vlada.

Za zahodu nižje vrednosti kmetijskih zemljišč, višje pa na vzhodu in južno od Ljubljane

Pri indeksaciji (zadnja je bila opravljena leta 2015 za obdobje od 1. julija 2010 do 31. marca 2014) se vrednosti nepremičnin spremenijo na območjih, kjer je bila sprememba tržnih cen v določenem obdobju večja od 10 odstotkov. Nove indeksirane vrednosti nepremičnin bodo predvidoma na voljo 1. avgusta 2019. Po tem datumu bodo lastniki tudi prejeli obvestila in lahko začeli postopke za uveljavljanje posebnih okoliščin, da bi dosegli spremembo ocenjene vrednosti.

Pri letošnji indeksaciji se bodo vrednosti kmetijskih zemljišč na zahodu znižale za 10 odstotkov, na vzhodu in ponekod v srednji Sloveniji južno od Ljubljane pa zvišale do 25 odstotkov. Kmetijska zemljišča na Primorskem so bila leta 2008 zaradi visokih cen ovrednotena precej višje kot v preostalem delu Slovenije. Med krizo se cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji niso znižale, v obdobju zadnje indeksacije pa so se, kot ugotavlja Gurs, na zahodu postopno znižale.

Če strnemo: z indeksacijo se bodo vrednosti kmetijskih zemljišč na zahodu znižale, še vedno pa bodo med najvišjimi v državi. V Pomurju in na Goričkem, kjer so bile cene zelo nizke, se v zadnjih petih letih stalno zvišujejo, tako da bodo zvišane, še vedno pa bodo med najnižjimi v državi, pravijo na Gursu.

Kmetje nezadovoljni

»Na kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS) smo že med sprejetjem novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin opozarjali, da bo novo vrednotenje nepremičnin pri kmetih sprožilo nezadovoljstvo,« pravi Cvetko Zupančič, predsednik KGZS. Vrednost nepremičnin v registru pri Gursu bo namreč vplivala na socialne transferje. Na boljšem bodo tisti, ki jim bodo z indeksiranjem znižali vrednost kmetijskih zemljišč, na slabšem pa vsi, ki jim bodo zvišali vrednost kmetijskih zemljišč.

Nova indeksirana vrednost nepremičnin bo podlaga tudi za odmero nepremičninskega davka. »Kmete skrbi, kako jih bo ta davek udaril po žepu. Kmetijska zemljišča večini kmetov pomenijo potencial za ustvarjanje dohodka na kmetiji, ki sam po sebi ni velik. Zato kmetijsko zemljišče ne bi smelo biti ovrednoteno kot nepremičnina, ampak kot osnovno sredstvo. Večina kmetov nima kmetijskih zemljišč za trg, ampak jih uporablja kot osnovno sredstvo za preživetje,« pravi Zupančič.

Kaj moti kmete pri novem načinu množičnega vrednotenja nepremičnin? Pri novem zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki začne veljati 11. januarja, niso upoštevali predlogov KGZS, da bi pri množičnem vrednotenju upoštevali potencial za ustvarjanje dohodka na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih ter da bi zazidalna zemljišča, ki jih kmetje uporabljajo za kmetijstvo, denimo kot pašnik, ovrednotili kot kmetijska zemljišča, ne pa kot stavbna zemljišča, dokler na njih ne bi začeli graditi. Sredi decembra je bila novela zakona o množičnem vrednotenju sprejeta, državnemu svetu pozneje ni uspelo niti z odložilnim vetom na ta zakon.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Znate prepoznati sveže šparglje?

Bolj so šparglji sveži, manj stebla je olesenelega

AGROBIZ
Novice
Novice Vinakras Sežana išče vinograde na Krasu

Petdeset hektarjev vinogradov zadruga že ima, prav toliko pa bi jih rada še najela oziroma odkupila, s tem pa si zagotovila dovolj...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Diverzifikacija: Prodaja domačih jajc cveti

Kot za prodajo svežega mleko poznamo mlekomate, za jajca obstaja tudi jajčkomat.

AGROBIZ
Novice
Novice EIB bo s 400 milijoni spodbudila za milijardo naložb v kmetijstvo in biogospodarstvo

Evropski sklad za strateške naložbe EFSI ima toliko denarja za jamstva za posojila, s katerimi bodo zadruge in podjetja izpeljale za...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW bo s 40 milijoni zgradil največjo žago v Sloveniji

Škotsko družinsko podjetje BSW naj bi septembra v okviru 40-milijonske investicije začelo graditi največjo žago pri nas, njihov...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako nove rešitve modernizirajo proizvodnjo hrane

Inštituti in druge raziskovalne ustanove razvijajo veliko inovacij, ki redko pridejo do podjetij; tri novosti, ki jih predstavljamo, so...