Krškopoljski prašič bo glavna zvezda nove turistično-kulinarične ponudbe v Posavju  Krškopoljski prašič bo glavna zvezda nove turistično-kulinarične ponudbe v Posavju Krškopoljca, edino slovensko avtohtono pasmo prašiča, že tretje leto preučujejo v mednarodnem projektu TREASURE, ki ga vodi Kmetijski inštitut Slovenije, v novem, podjetniško naravnanem projektu pa želi občina Krško s partnerji iz Posavja o krškopoljskem prašiču razviti nov turistični produkt
Digitalizacija kmetijstva: Datalab se prek operaterja Veon širi v skupnost neodvisnih držav Digitalizacija kmetijstva: Datalab se prek operaterja Veon širi v skupnost neodvisnih držav Švicarsko podjetje Datalab Agro AG, ki je del skupine Datalab, bo Veonu, vodilnemu neodvisnemu telekomunikacijskemu operaterju v skupnosti 12 neodvisnih držav, nekdanjih republik Sovjetske zveze, dobavljalo digitalne agro podatke in aplikacije.
Glasujte za najboljši slovenski izdelek Glasujte za najboljši slovenski izdelek Že tretje leto zapored imate možnost, da izberete najboljši prehranski izdelek po izboru kupcev
Pri razvoju novih izdelkov iz meduz sodelujejo tudi slovenski biologi  Pri razvoju novih izdelkov iz meduz sodelujejo tudi slovenski biologi Nacionalni inštitut za biologijo sodeluje pri štiriletnem projektu GoJelly, v katerem bodo raziskali uporabno vrednost meduz kot gnojilo, filter za mikroplastiko in hrano ribam
Sedemnajstmilijonski dobiček državne gozdarske družbe gre v proračun Sedemnajstmilijonski dobiček državne gozdarske družbe gre v proračun V Slovenskih državnih gozdovih (SiDG) imajo veliko dela s sanacijo gozdov po decembrskem vetrolomu in proučevanjem 195 ponudb, ki so jih dobili na razpis za sklepanje dolgoročnih pogodb za prodajo lesa iz državnih gozdov.

Za kaj se bo KGZS borila v 2018

10.01.2018  15:47  Dopolnjeno: 10.01.2018 16:26
Kmetijsko-gozdarska zbornica od vlade zahteva ukrepe in sistemske rešitve pri spopadanju z naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami ter zakone, ki bodo kmetom izboljšali pogoje za kmetovanje in preživetje na trgu
Za kaj se bo KGZS borila v 2018
"Še se bomo borili, da kmetijska zemljišča ne bodo preveč ovrednotena in da nanje kasneje ne bo previsokega nepremičninskega davka, saj je zmelja za kmeta osnovno sredstvo za ustvarjanje prihodka in preživetje," pravi Cvetko Zupančič (levo), predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS). "Za novo vlado bomo pripravili prednostne usmeritve za kmetijstvo in naš pogled na razvoj podeželja na lokalni ravni," dodaja Branko Ravnik (desno), direktor KGZS.
Foto: Petra Šubic

»Kmetijstvo so v letu 2017 krojile naravne nesreče od pozebe spomladi, toče in suše poleti do nalivov z viharjem v decembru. Lani smo dobili interventna zakona, ki kmetom prinašata državno pomoč za odpravo posledic škode, nastale po pozebi in v gozdovih zaradi podlubnikov. Kmetijsko-gozdarska zbornica od vlade zahteva, da se bolj proaktivno spopada z naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami, ne pa vsakič sproti. Vlada naj poskrbi za sistemske rešitve in zagotovi denar za namakanje in druge ukrepe, s katerimi bo kmetijska pridelava manj izpostavljena vremenskim vplivom,« pravi Cvetko Zupančič, predsednik KGZS. Kot prvi dosežek kmetijsko-gozdarske zbornice v tej smeri je izpostavil lansko povečanje sofinanciranja kmetijskih zavarovanj.

KGZS v bitko, da nepremičninski davek ne bo šokiral kmetov

Med letošnjimi nalogami KGZS je Cvetko Zupančič omenil tudi, da se bodo kmetje še naprej borili za to, da geodetska uprava Gurs kmetijskih zemljišč ne bi vrednotila po povprečni prodajni ceni v zadnjih treh letih, temveč da bi pri vrednotenju upoštevala potencial kmetijskega zemljišča za ustvarjanje dohodka. Pri stavbnih (zazidalnih) zemljiščih, ki jih kmetje uporabljajo za pašo ali pridelavo krme za živino, pa bi radi dosegli, da bi jih ovrednotili kot kmetijska zemljišča, dokler na njih ne bi začeli graditi. »Smo za vrednotenje takšnih zemljišč po dejanski, ne po namenski rabi,« poudarja Zupančič. Več o tem v članku Kako bo Gurs z indeksiranjem spremenil vrednost kmetijskih zemljišč.

Pri noveli zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je bila sprejeta sredi decembra, z obema predlogoma niso uspeli. A bodo z njima ponovno poskusili, ko se bo nova vlada lotil priprave nepremičninskega davka, napoveduje Zupančič.

Boljše varovanje kmetijskih zemljišč

V povezavi s kmetijskimi zemljišči je Zupančič omenil, da je varovanje le-teh ena od glavnih nalog tako kmetijskega ministrstva kot zbornice. »V EU smo med državami z najmanj kmetijske zemlje na prebivalca. Ljubljansko barje je že dva meseca poplavljeno, ne vem, ali bo spomladi sploh primerno za setev. Proti poplavam bi morali zgraditi več zadrževalnikov, vodo pa bi lahko kmetje uporabljali tudi za namakanje,« dodaja.

Zveri in divjadi je po oceni KGZS preveč

Nezadovoljen je tudi z odstrelom zveri in divjadi. Preveč so se namnožili, kmetje ponekod zaradi njihovih napadov opuščajo ovčerejo in celo govedorejo, pravi Zupančič, ki se zavzema za omejitev populacije zveri in divjadi na raven iz leta 1990. »Predloge o boljšem upravljanju z zvermi in divjadjo bomo poiskali čez mesec ali dva na posvetu v državnem svetu,« napoveduje.

Čeprav je KGZS zadovoljna z uvedbo občasnega in začasnega dela, ki jo za sezonske delavce prinaša novela zakona o kmetijstvu, se bo potegovala za to, da bi odpravili 25-odstotno obdavčitev kmetov. Takšna obdavčitev se jim zdi odveč in povsem nepotrebna, saj kmet sezonskemu delavcu plača vse prispevke.

Reforma kmetijske politike v EU pred vrati

Sicer pa bosta letošnji vroči temi skupna kmetijska politika v EU po letu 2020 in prizadevanja, da bi skupaj s politiko in dodatnimi prepovedanimi nepoštenimi poslovnimi praksami dosegli, da bi kmetje imeli boljše pogoje. Želijo si zlasti višjih odkupnih cen za kmetijske pridelke, da bi kmetje bolje zaslužili.

»Sodelujemo pri sprejemu nove zakonodaje, ki se dotika kmetijstva in podeželja. Takšnih je trenutno v parlamentu 13 zakonov. Za novo vlado bomo pripravili prednostne usmeritve za kmetijstvo in naš pogled na razvoj podeželja na lokalni ravni. Hkrati že izboljšujemo organiziranost kmetijskih svetovalcev, da bodo še bolj odzivni,« je Zupančiča o letošnjih nalogah KGZS dopolnil Branko Ravnik, direktor kmetijsko-gozdarske zbornice.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Glasujte za najboljši slovenski izdelek

Že tretje leto zapored imate možnost, da izberete najboljši prehranski izdelek po izboru kupcev

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetijske znanosti v Sloveniji na pragu odličnosti

Slovenski center odličnosti za kmetijske znanosti bo izboljšal raziskovalno in inovacijsko učinkovitost slovenskega kmetijskega sektorja.

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bo Gurs z indeksiranjem spremenil vrednost kmetijskih zemljišč 2

Pri letošnji indeksaciji se bodo vrednosti kmetijskih zemljišč na Primorskem znižale za 10 odstotkov, na Goričkem, v Pomurju in...

AGROBIZ
Novice
Novice EU ima milijone za projekte, s katerimi se kmetije prilagodijo na podnebne spremembe

Kmalu bo objavljen prvi razpis za evropska partnerstva za inovacije

AGROBIZ
Novice
Novice Delo: Telekom in Modra zavarovalnica skupaj nad Deželno banko Slovenije?

"Prihodki od klasičnih telekomunikacij upadajo, zato operaterji iščemo nove vire prihodkov, tudi na področju finančnih storitev," so...

AGROBIZ
Novice
Novice Četrtina Deželne banke Slovenije v roke AŽK

Kapitalska zadruga je za najugodnejšega ponudnika za svojih 25 odstotkov in eno delnico v Deželni banki Slovenija (DBS) izbrala skupno...

AGROBIZ
Novice
Novice Mlekarna Planika povečuje proizvodnjo sirov in izvoz

Prihodke so lani povečali za 700 tisoč evrov, letos pa bodo rasli z novimi naročili iz Italije

AGROBIZ
Novice
Novice Pogled v leto 2018

Cene kmetijskih pridelkov naj bi letos rasle