S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada Kmetijsko ministrstvo je objavilo uredbo o dodeljevanju podpore prek finančnih instrumentov za nekatere podukrepe iz Programa za razvoj podeželja 2014-2020, del od 65,7 milijona evrov bo namenjenih tudi za naložbe v trženje in razvoj kmetijskih izdelkov.
S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline  S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline Projekt je vreden 2,5 milijona evrov, 60 odstotkov prispeva EU
Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Zakaj Kras postaja najbolj digitaliziran vinorodni okoliš
Ukrepi za večjo zaščito čebel Ukrepi za večjo zaščito čebel Čebelam lahko pomagamo tudi s tem, da sadimo medonosne rastline

Za kaj se bo KGZS borila v 2018

10.01.2018  15:47  Dopolnjeno: 10.01.2018 16:26
Kmetijsko-gozdarska zbornica od vlade zahteva ukrepe in sistemske rešitve pri spopadanju z naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami ter zakone, ki bodo kmetom izboljšali pogoje za kmetovanje in preživetje na trgu
Za kaj se bo KGZS borila v 2018
"Še se bomo borili, da kmetijska zemljišča ne bodo preveč ovrednotena in da nanje kasneje ne bo previsokega nepremičninskega davka, saj je zmelja za kmeta osnovno sredstvo za ustvarjanje prihodka in preživetje," pravi Cvetko Zupančič (levo), predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS). "Za novo vlado bomo pripravili prednostne usmeritve za kmetijstvo in naš pogled na razvoj podeželja na lokalni ravni," dodaja Branko Ravnik (desno), direktor KGZS.
Foto: Petra Šubic

»Kmetijstvo so v letu 2017 krojile naravne nesreče od pozebe spomladi, toče in suše poleti do nalivov z viharjem v decembru. Lani smo dobili interventna zakona, ki kmetom prinašata državno pomoč za odpravo posledic škode, nastale po pozebi in v gozdovih zaradi podlubnikov. Kmetijsko-gozdarska zbornica od vlade zahteva, da se bolj proaktivno spopada z naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami, ne pa vsakič sproti. Vlada naj poskrbi za sistemske rešitve in zagotovi denar za namakanje in druge ukrepe, s katerimi bo kmetijska pridelava manj izpostavljena vremenskim vplivom,« pravi Cvetko Zupančič, predsednik KGZS. Kot prvi dosežek kmetijsko-gozdarske zbornice v tej smeri je izpostavil lansko povečanje sofinanciranja kmetijskih zavarovanj.

KGZS v bitko, da nepremičninski davek ne bo šokiral kmetov

Med letošnjimi nalogami KGZS je Cvetko Zupančič omenil tudi, da se bodo kmetje še naprej borili za to, da geodetska uprava Gurs kmetijskih zemljišč ne bi vrednotila po povprečni prodajni ceni v zadnjih treh letih, temveč da bi pri vrednotenju upoštevala potencial kmetijskega zemljišča za ustvarjanje dohodka. Pri stavbnih (zazidalnih) zemljiščih, ki jih kmetje uporabljajo za pašo ali pridelavo krme za živino, pa bi radi dosegli, da bi jih ovrednotili kot kmetijska zemljišča, dokler na njih ne bi začeli graditi. »Smo za vrednotenje takšnih zemljišč po dejanski, ne po namenski rabi,« poudarja Zupančič. Več o tem v članku Kako bo Gurs z indeksiranjem spremenil vrednost kmetijskih zemljišč.

Pri noveli zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je bila sprejeta sredi decembra, z obema predlogoma niso uspeli. A bodo z njima ponovno poskusili, ko se bo nova vlada lotil priprave nepremičninskega davka, napoveduje Zupančič.

Boljše varovanje kmetijskih zemljišč

V povezavi s kmetijskimi zemljišči je Zupančič omenil, da je varovanje le-teh ena od glavnih nalog tako kmetijskega ministrstva kot zbornice. »V EU smo med državami z najmanj kmetijske zemlje na prebivalca. Ljubljansko barje je že dva meseca poplavljeno, ne vem, ali bo spomladi sploh primerno za setev. Proti poplavam bi morali zgraditi več zadrževalnikov, vodo pa bi lahko kmetje uporabljali tudi za namakanje,« dodaja.

Zveri in divjadi je po oceni KGZS preveč

Nezadovoljen je tudi z odstrelom zveri in divjadi. Preveč so se namnožili, kmetje ponekod zaradi njihovih napadov opuščajo ovčerejo in celo govedorejo, pravi Zupančič, ki se zavzema za omejitev populacije zveri in divjadi na raven iz leta 1990. »Predloge o boljšem upravljanju z zvermi in divjadjo bomo poiskali čez mesec ali dva na posvetu v državnem svetu,« napoveduje.

Čeprav je KGZS zadovoljna z uvedbo občasnega in začasnega dela, ki jo za sezonske delavce prinaša novela zakona o kmetijstvu, se bo potegovala za to, da bi odpravili 25-odstotno obdavčitev kmetov. Takšna obdavčitev se jim zdi odveč in povsem nepotrebna, saj kmet sezonskemu delavcu plača vse prispevke.

Reforma kmetijske politike v EU pred vrati

Sicer pa bosta letošnji vroči temi skupna kmetijska politika v EU po letu 2020 in prizadevanja, da bi skupaj s politiko in dodatnimi prepovedanimi nepoštenimi poslovnimi praksami dosegli, da bi kmetje imeli boljše pogoje. Želijo si zlasti višjih odkupnih cen za kmetijske pridelke, da bi kmetje bolje zaslužili.

»Sodelujemo pri sprejemu nove zakonodaje, ki se dotika kmetijstva in podeželja. Takšnih je trenutno v parlamentu 13 zakonov. Za novo vlado bomo pripravili prednostne usmeritve za kmetijstvo in naš pogled na razvoj podeželja na lokalni ravni. Hkrati že izboljšujemo organiziranost kmetijskih svetovalcev, da bodo še bolj odzivni,« je Zupančiča o letošnjih nalogah KGZS dopolnil Branko Ravnik, direktor kmetijsko-gozdarske zbornice.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Znate prepoznati sveže šparglje?

Bolj so šparglji sveži, manj stebla je olesenelega

AGROBIZ
Novice
Novice Vinakras Sežana išče vinograde na Krasu

Petdeset hektarjev vinogradov zadruga že ima, prav toliko pa bi jih rada še najela oziroma odkupila, s tem pa si zagotovila dovolj...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Diverzifikacija: Prodaja domačih jajc cveti

Kot za prodajo svežega mleko poznamo mlekomate, za jajca obstaja tudi jajčkomat.

AGROBIZ
Novice
Novice EIB bo s 400 milijoni spodbudila za milijardo naložb v kmetijstvo in biogospodarstvo

Evropski sklad za strateške naložbe EFSI ima toliko denarja za jamstva za posojila, s katerimi bodo zadruge in podjetja izpeljale za...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW bo s 40 milijoni zgradil največjo žago v Sloveniji

Škotsko družinsko podjetje BSW naj bi septembra v okviru 40-milijonske investicije začelo graditi največjo žago pri nas, njihov...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako nove rešitve modernizirajo proizvodnjo hrane

Inštituti in druge raziskovalne ustanove razvijajo veliko inovacij, ki redko pridejo do podjetij; tri novosti, ki jih predstavljamo, so...