S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada Kmetijsko ministrstvo je objavilo uredbo o dodeljevanju podpore prek finančnih instrumentov za nekatere podukrepe iz Programa za razvoj podeželja 2014-2020, del od 65,7 milijona evrov bo namenjenih tudi za naložbe v trženje in razvoj kmetijskih izdelkov.
S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline  S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline Projekt je vreden 2,5 milijona evrov, 60 odstotkov prispeva EU
Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Zakaj Kras postaja najbolj digitaliziran vinorodni okoliš
Ukrepi za večjo zaščito čebel Ukrepi za večjo zaščito čebel Čebelam lahko pomagamo tudi s tem, da sadimo medonosne rastline

Prihaja prožnejša oblika zaposlitve sezonskih delavcev v kmetijstvu

11.01.2018  14:44
Da bi kmetom olajšali najem sezonskih delavcev in pri tem zmanjšali delo na črno, prihaja novost – začasno ali občasno delo v kmetijstvu. To na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS pozdravljajo, nasprotujejo pa 25-odstotni obdavčitvi prejemkov za vsa sezonska opravila razen obiranja in spravila hmelja, grozdja in sadja.
Prihaja prožnejša oblika zaposlitve sezonskih delavcev v kmetijstvu
Sezonsko delo v kmetijstvu se poslavlja, prihaja začasno ali občasno delo.
Foto: Delta Holding

Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je opisano v predlogu novele zakona o kmetijstvu, ki je v parlamentarni obravnavi. Je prožnejša oblika dela za krajši čas od vseh že uzakonjenih možnosti, kar je tudi glavna prednost.

Razlogi za novo obliko dela

Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je kratkotrajno in intenzivno. Sezonska opravila denimo v vinogradu, sadovnjaku ali na hmeljišču trajajo kratek čas. Odvisna so od fenofaze rastlin in ugodnih vremenskih razmer, zato jih je treba opraviti z najeto delovno silo. Preostali tehnološki procesi so večinoma mehanizirani. »Izrazito povečana potreba po delovni sili v kmetijstvu med sezono potrebuje uzakonjeno obliko dela, ki je neločljivo povezana s časovnim obdobjem, v katerem se opravlja,« o razlogih za vpeljavo začasnega dela v kmetijstvu pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Z novo obliko dela bi radi v kmetijstvu zmanjšali delo na črno, brezposelnim pa omogočili delo vsaj krajši čas. Kmetom omogočajo najem dodatne delovne sile, ki bo v kratkem času opravila določeno fazo pridelave. S takšnimi delavci bo kmet sklenil posebno pogodbo o začasnem ali občasnem delu, ki bo predmet civilnega prava.

Omejitev začasnega ali občasnega dela

V koledarskem letu lahko kmet najame začasne ali občasne delavce le za 120 dni, ne več. Delavec lahko sklene pogodbo o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu z več kmeti za isti čas. Delo lahko poteka prekinjeno ali neprekinjeno.

Posameznik lahko začasno ali občasno delo opravlja največ 90 dni v koledarskem letu. Po predlogu novele zakona o kmetijstvu lahko dela tudi pri več kmetih hkrati, vendar ne sme preseči predpisanih omejitev glede delovnega časa, odmorov in počitkov, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih.

Skratka, z začasnim ali občasnim delom bo omogočeno opravljanje tistih del v kmetijstvu, ki trajajo kratek čas in se opravljajo občasno. Zato pogodba o zaposlitvi, kakršno predvideva zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ni vselej ustrezna oblika pogodbenega razmerja za delo v kmetijstvu. Uzakonjena bo posebna tako imenovana pogodba o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu. To pogodbo bo kmet z delavcem sklenil za kratek čas, kar bo poenostavilo postopek, dodajajo na kmetijskem ministrstvu. S to pogodbo bo lahko občasne ali začasne delavce najela pravna ali fizična oseba, vpisana v register kmetijskih gospodarstev.

Plačilo najmanj 4,79 evra bruto na uro

Občasni ali začasni delavci ne bodo imeli vseh pravic iz ZDR-1, bodo pa pokojninsko in invalidsko zavarovani. Zanje bo zagotovljeno minimalno plačilo, ki ne sme znašati manj kot 4,79 evra bruto na uro. Urno postavko jim bodo vsako leto uskladili s povprečno plačo, dodajajo na kmetijskem ministrstvu.

Kmetje proti 25-odstotni obdavčitvi

Kmet bo moral za občasne in začasne delavce plačati prispevke za socialna zavarovanja in dohodnino ter poseben 25-odstotni davek na vse prejemke razen za spravilo hmelja, sadja in grozdja. Na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS so s to obliko dela zadovoljni, imajo pa eno pripombo. »Ker bo kmet začasnemu in občasnemu delavcu že plačal vse prispevke, ni razloga, da bi moral plačati še 25-odstotni davek na takšne prejemke razen obiranja in spravila pridelkov. Temu davku nasprotujemo in si bomo prizadevali, da bo odpravljen,« pravi Branko Ravnik, direktor KGZS.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Znate prepoznati sveže šparglje?

Bolj so šparglji sveži, manj stebla je olesenelega

AGROBIZ
Novice
Novice Vinakras Sežana išče vinograde na Krasu

Petdeset hektarjev vinogradov zadruga že ima, prav toliko pa bi jih rada še najela oziroma odkupila, s tem pa si zagotovila dovolj...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Diverzifikacija: Prodaja domačih jajc cveti

Kot za prodajo svežega mleko poznamo mlekomate, za jajca obstaja tudi jajčkomat.

AGROBIZ
Novice
Novice EIB bo s 400 milijoni spodbudila za milijardo naložb v kmetijstvo in biogospodarstvo

Evropski sklad za strateške naložbe EFSI ima toliko denarja za jamstva za posojila, s katerimi bodo zadruge in podjetja izpeljale za...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako nove rešitve modernizirajo proizvodnjo hrane

Inštituti in druge raziskovalne ustanove razvijajo veliko inovacij, ki redko pridejo do podjetij; tri novosti, ki jih predstavljamo, so...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW bo s 40 milijoni zgradil največjo žago v Sloveniji

Škotsko družinsko podjetje BSW naj bi septembra v okviru 40-milijonske investicije začelo graditi največjo žago pri nas, njihov...