Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

V Koroščevem mlinu imajo za pakiranje moke kar robota

Čas branja: 4 min
15.01.2018  16:54
V mlinu Korošec blizu Ptuja zmeljejo več kot 80 ton zrnja na dan, pol vse moke v večje vreče pakira robot
V Koroščevem mlinu imajo za pakiranje moke kar robota
Pred 40 leti so v mlinu Korošec v okolici Ptuja zmleli tono in pol zrnja na dan, zdaj zmeljejo dobrih 80 ton zrnja na dan. Z vlaganji v sodobne stroje ohranjajo konkurenčnost. Vladimir Korošec (skrajno desno) je v mlinu začel delati kot vajenec pred 61 leti. Vodenje mlina je prepustil sinu Danielu in vnuku Niku (na sredini).

Obveščaj me o novih člankih:  

Mlin Korošec iz Zabovcev pri Ptuju se lahko pohvali s stalnimi vlaganji v avtomatizacijo. Zmeljejo več kot 80 ton zrnja na dan. Pol njihove moke je v večje vreče pakira robot. »S sodobno opremo ostajamo konkurenčni, naš cilj ni večji obseg dela, ampak stroškovna učinkovitost ob čim večji avtomatizaciji in zmanjševanju fizičnega dela,« pravi Daniel Korošec. Njegov pomočnik je sin Niko, v kontrolo pa vsak dan pride tudi 85-letni oče Vladimir, lanski dobitnik priznanja obrtno-podjetniške zbornice OZS za najstarejšega obrtnika.

Mlinarstvo ni več tako težaško kot nekoč

Večina si mlinarstvo predstavlja kot tradicionalno obrt, kjer ni veliko prostora za inovativnost. Koroščevi pa s sodobno opremo dokazujejo, da znajo optimizirati delo, ki še zdaleč ni več tako težaško kot nekoč. Pred 40 leti so v njihovem mlinu zmleli tono in pol zrnja na dan, zdaj nameljejo dobrih 80 ton zrnja na dan, pri pakiranju in zlaganju vreč pa se zanašajo na stroje, pravi Niko Korošec.

Čeprav je mlinarstvo v njihovi družini že dobrih 200 let, se ga niso naveličali. Tudi Nikov ded Vladimir, ki je mlin na sedanji lokaciji prevzel od očeta, se vsak dan oglasi v mlinu, kjer je kot vajenec začel delati leta 1946. »Včasih je bil mlin središče družabnega življenja na vasi. Kmet je pripeljal zrnje in počakal na moko, medtem pa sta si z mlinarjem izmenjala novice. Zdaj mlin nima več tako široke vloge,« priznava vitalen in duhovit Vladimir. Za klepet je namenjena prodajalna moke in drugih živil njihovih kooperantov, ki jo imajo ob mlinu.

Robot spakira 40 ton moke na dan

Vladimir je pred 61 leti začel kot mlinarski vajenec pri svojem očetu, pozneje je v mlinarstvo vpeljal sina Daniela in vnuka Nika. Lahko so ponosni, da je njihov mlin eden od najsodobneje opremljenih. Vsi trije imajo posluh za sodobne stroje, zato ne preseneča, da imajo od leta 2011 robotsko linijo za pakiranje moke v 30-kilogramske vreče in zlaganje na palete. Ta linija napolni in zloži okoli 40 ton moke na dan, drugo pakirajo v manjše vreče in z drugimi stroji.

Brez sodobne opreme mlin ni konkurenčen

Vsako leto vlagajo v avtomatizacijo, da zmanjšajo obseg fizičnega dela, da delo teče hitreje in z manj stroški. »Brez sodobnih strojev mlin ni konkurenčen, zato se trudimo, da vsako leto nabavimo kak nov stroj,« pravi Niko Korošec. Letos dograjujejo skladišče, da bo več prostora za skladiščenje zrnja.

Lani so vložili v avtomatsko sondo za vzorčenje zrnja, ki je stala skoraj 20 tisoč evrov. Med zadnjimi pridobitvami so še klimatska naprava za hlajenje zrnja in dodatni silosi za moko. Tako ohranjajo konkurenčnost.

Čeprav se zasebni mlini zapirajo, ker nimajo naslednika ali jih je povozil čas, poslovanje ni nič lažje kot nekoč. »Osnovna sredstva od prostorov do skladišča in strojev za mlin so zelo draga. Razvijamo se z majhnimi koraki in čim bolj z lastnim denarjem, da z zadolževanjem ne ogrozimo poslovanja,« dodaja Daniel Korošec. Zadnja leta ustvarijo okoli štiri milijone evrov prihodkov na leto, čisti dobiček pa se giblje med 180 in 350 tisoč evri. Med 11 zaposlenimi so trije družinski člani, ded Vladimir je v pokoju.

Z avtomatizacijo se trudijo, da je manj fizičnega dela. Vseeno je treba dati kak žakelj moke na ramo in ga odnesti od avta do kupca, še zdaleč pa to ni tak napor, kot ga je bil leta vajen ded Vladimir, ki je na dan »premetal« tono in pol moke.

Najboljši kruh je iz malo uležane moke

Ko zrnje zmeljejo v moko, pri njih odleži teden ali dva, potem pa je že pri kupcih. »Poleg velikih mlinarjev in pekov, kot sta Žito in Mlinotest, so naši najpomembnejši kupci lokalni peki. Sami pravijo, da najboljši kruh spečejo iz malo uležane moke. Ne zahtevajo čisto sveže moke, ampak dostavo teden ali dva po mletju,« pojasnjuje Niko.

Moko dostavljajo tudi turističnim kmetijam, picerijam, gostilnam in zadružnim trgovinam, pa tudi v Mercator in Jager. Razpisna dokumentacija za oskrbo šol, vrtcev in drugih javnih ustanov je tako obsežna, da se na razpise ne prijavljajo.

Žito in koruzo pridelajo na 50 hektarjih

Na slabih 50 hektarjih njiv pridelujejo pšenico, rž in koruzo. »Imamo od sto do 150 ton pšenice in rži ter 200 ton koruze. To še zdaleč ne zadošča za mlin, zato večino žita in koruze odkupimo od okoliških kmetov,« pojasnjuje Niko Korošec, glavni poljedelec v družini.

S kmeti ne razvijajo partnerskega kmetovanja, kjer bi setev prilagajali napovedanemu odkupu, in ne sklepajo pogodb o odkupljeni količini in ceni. V želji, da bi kmetje čim več zaslužili, prodajo tistemu, ki ponuja najboljšo ceno. Zato z njimi poslujejo brez pogodb, a po poštenih pogojih.

Vsako leto zmeljejo več kot osem tisoč ton zrnja

Letno v mlinu zmeljejo od osem do deset tisoč ton zrnja, od tega tri četrtine pšenice, po deset odstotkov ajde in rži ter pet odstotkov koruze. Meljejo le slovensko koruzo, pšenico in rž, nekaj ajde pa tudi uvozijo. »Slovenski kmetje obujajo pridelavo ajde, lani smo je od njih odkupili 500 ton,« dodaja Niko.

Kako si lahko kot mlinar inovativen? »Da ponujaš sveže mleto moko iz zrnja lokalnega porekla. Včasih so mleli na kamne, zdaj na valje. Napredek prihaja z avtomatizacijo,« izstreli Niko.

Koroščev adut je slovenska moka

Prodaja moke je vse leto podobna, poveča se zlasti pred pustom, novim letom in veliko nočjo. Največ dela imajo od junija ob žetvi ječmena in pšenice, saj takrat poskrbijo za večino zalog. Jeseni imajo več dela s sušenjem koruze, za žetvijo koruze pride odkup ajde. Pred osmimi leti skoraj ni bilo slovenske ajde, lani pa so je odkupili 500 ton. »Moka iz slovenskega žita je naš adut, čeprav je dražja. Tona slovenske ajde je za 50 evrov dražja od uvožene,« ponazarja Daniel Korošec.

Sive lase pa jim dela plačilna nedisciplina. Ob propadu ali zaprtju pekarn so izgubili na desettisoče evrov. »Gledamo bonitete novih kupcev, a to ni dovolj, da bi se izognili neplačilom. Nekateri kupci leto ali dve redno plačujejo, potem pa naenkrat naročijo več, tega ne plačajo, podjetje zaprejo in poslujejo prek novega.« Odprtim terjatvam se poskušajo izogniti tako, da zahtevajo predplačilo. Želijo pa si strožje kazni za neplačnike in boljši pregon.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...