Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

Po letu 2020 bodo kmetijske subvencije bolj prilagojene potrebam vsake države članice

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 8 min
24.01.2018  15:34
Do zdaj so ukrepe za kmetijske subvencije določali v Bruslju in so bili enaki po vsej EU. To se z letom 2020 spreminja – na evropski ravni bodo določeni cilji kmetijske politike, ukrepe za doseganje teh ciljev bodo države članice same izbrale, Bruselj pa bo preverjal, kako uspešno dosegajo cilje
Po letu 2020 bodo kmetijske subvencije bolj prilagojene potrebam vsake države članice
»Spremembe skupne kmetijske politike v EU po letu 2020 gredo v smeri izboljšanih in poenostavljenih ukrepov, ki bodo bolj prilagojeni potrebam posameznih držav. Novost je tudi to, da se bo za vsak ukrep preverjalo, kako vpliva na podeželje, ne le na okolje, kar že gledajo,« pravi Branka Tome iz evropske komisije.

Obveščaj me o novih člankih:  

Branka Tome, nekdanja državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, ki od leta 2003 dela pri evropski komisiji (EK), je v Ljubljani predstavila novembra objavljeno sporočilo komisije Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva (sporočilo), ki nakazuje obrise skupne kmetijske politike v EU (SKP) po letu 2020. EK bo predloge o SKP 2020–2027 sprejel konec maja ali v začetku junija, finančni okvir pa bo znan 29. maja, ko bo objavljen predlog proračuna EU po letu 2020. Kakšne spremembe pri kmetijskih subvencijah se napovedujejo Sloveniji?

Načelo subsidiarnosti in poenostavitve pri ukrepih

SKP ni dovolj prilagojen potrebam posameznih držav članic EU, saj so pravila za subvencije podrobno predpisana na evropski ravni. Oblikovanje ukrepov SKP od zgoraj navzdol ni najboljše, zato komisija več pristojnosti podeljuje posameznim članicam EU. To pomeni, da bo v novem programskem obdobju 2020–2027 uveljavljeno načelo subsidiarnosti.

Tako bo vsaka država imela več vpliva na ukrepe, za katere bodo njeni kmetje lahko dobili subvencije. A ker so izzivi v kmetijstvu skupni vsem članicam, se skupna kmetijska politika ohranja, skupni cilji kmetijske politike so še vedno predpisani na evropski ravni. Razlike pa bodo v naboru ukrepov, ki bodo kmetom na voljo v posamezni državi. »Glavna novost tako je, da bo vsaka država izbrala tiste ukrepe, s katerimi bo najhitreje ujela razvojni zaostanek v kmetijstvu. Zato bodo države dobile več pristojnosti za izbor ukrepov, predpisovanje zahtev in pogojev. Hkrati bodo za vsak ukrep morale določiti cilje, vse to pa navesti v tako imenovanem strateškem načrtu, ki je novost. Spremembe SKP po letu 2020 gredo v smeri izboljšanih in poenostavljenih ukrepov, ki bodo bolj prilagojeni potrebam posameznih držav,« poudarja Branka Tome.

Boljši prenos inovacij in znanja na kmetije

EK opozarja na potrebo po tehnološkem razvoju in digitalizaciji kmetijstva, tudi prek boljšega prenosa inovacij in znanja od raziskovalnih ustanov in fakultet do kmetov. To komisija vidi kot enega glavnih pogojev za razvoj in izboljšanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva.

EK od novega SKP pričakuje tudi, da poveča odpornost kmetij proti dohodkovnim, okoljskim in tržnim tveganjem. Varna hrana, izboljšana dohodkovna stabilnost kmetov, boljše prilagajanje kmetijstva na spremenjena pričakovanja kupcev, trajnostno upravljanje naravnih virov in spopadanje s podnebnimi spremembami so glavne prednostne naloge prihodnje skupne kmetijske politike.

Za pravičnejšo razporeditev neposrednih plačil

Večina, kar 70 odstotkov, izdatkov za skupno kmetijsko politiko gre za neposredna plačila – to so subvencije na hektar kmetijske zemlje. »Neposredna plačila so dohodkovna plačila in vsaj delno zapolnjujejo vrzel med dohodkom, ki ga kmet ustvari na trgu. Za kmete so pomembna varnostna mreža in zagotavljajo obstoj kmetijstva tam, kjer so težke razmere za pridelavo, zato ostajajo tudi po letu 2020,« pravi Branka Tome.

A ker 20 odstotkov evropskih kmetov prejme 80 odstotkov neposrednih plačil, je treba razmisliti o bolj pravični razdelitvi neposrednih plačil. Večino tega denarja zdaj prejmejo profesionalne poklicne kmečke družine, ki v EU obdelujejo do 250 hektarjev zemlje. A malih kmetij z manj kot petimi hektarji zemlje je toliko kot kmetij z več kot petimi hektarji zemlje, zato EK poziva k razpravi, kako bi pravičnejeo razdelili neposredna plačila. EK v sporočilu nakazuje nekaj možnosti, kot je uvedba zgornje meje neposrednih plačil ali degrasivnih plačil, da bi lahko več denarja prerazporedili na majhne kmetije.

Vroče razprave o podnebno-okoljskih ukrepih

Za neposredna plačila bo treba izpolnjevati nekatere podnebno-okoljske ukrepe, a še ni določeno, katere zahteve. »Ker so okoljske težave po Evropi različne, EK predlaga, da bi preuredili ukrep zelene komponente, saj so trenutne zahteve prezapletene, rešitev za okoljske težave pa evropska zakonodaja ne more tako podrobno predpisati. Veliko je razprav o oblikovanju ukrepov, ki se bodo nanašali na skrb za okolje in prilagajanje na podnebne spremembe. EK pri tem pričakuje bolj ambiciozne cilje; osnovna raven zahtev bo veljala za neposredna plačila, država članica pa bo lahko dodala še ostrejše zahteve in prostovoljne okoljske ukrepe,« pojasnjuje Branka Tome.

Več denarja gre tudi za sofinanciranje naložb in druge ukrepe iz programa za razvoj podeželja, za izpolnjevanje okoljskih zahtev in prilagajanje podnebnim spremembam. »Od leta 1990 se je količina izpustov toplogrednih plinov, ki nastanejo v kmetijstvu, zmanjšala za 24 odstotkov, zmanjšala se je tudi poraba gnojil, kar kaže, da so ukrepi za varovanje okolja prinesli učinke, te pa je treba še izboljšati,« dodaja Tometova.

Nov predpis za boljši položaj kmetov v prehranski verigi

»Hkrati je treba kmetom pomagati, da bi na trgu več zaslužili, pravilno vlagali in da bi se jim izboljšal položaj v prehranski verigi,« dodaja Branka Tome. EK načrtuje marca sprejeti predlog zakona, da bi uredili položaj kmetov v prehranski verigi, ki ga bo poslal evropskemu parlamentu in Svetu Evrope v obravnavo.

Spodbujajo generacijsko prenovo

»V EU je 21 odstotkov kmetov mlajših od 45 let, zato EU od držav članic pričakuje, da k pomladitvi na kmetijah pripomorejo tudi z zakonodajo o zemljiščih, davkih, dedovanju, prostorskem načrtovanju. Ti ukrepi izhajajo iz nacionalne, ne evropske zakonodaje. Če bodo predpisi prijaznejši do mladih kmetov, jih bodo spodbudili k delu na kmetiji. Izziv je zagotoviti, da bi mladi kmetje lažje prišli do denarja in zagotovili boljšo mobilnost zemljišč,« dodaja Branka Tome.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma