Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Z javnim naročanjem v šole in vrtce prihaja poceni, in ne kakovostna hrana

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
26.01.2018  16:43  Dopolnjeno: 26.01.2018 17:00
Da bi še več lokalno pridelane hrane pripeljali v vrtce, šole in bolnišnice, je treba korenito spremeniti obstoječ sistem javnega naročanja, je glavno sporočilo včerajšnjega posveta v Novem mestu o tem, kako kakovostno hrano jedo otroci in starejši v javnih ustanovah.
Z javnim naročanjem v šole in vrtce prihaja poceni, in ne kakovostna hrana
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

Včerajšnji dogodek sta v okviru pobude, da bi hrano izvzeli iz sistema javnega naročanja, organizirala evropski poslanec Igor Šoltes in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek.

Vprašanje za politike

Pomembno je, da končno ugotovimo, da namen javnih naročil ni zgolj zasledovanje konkurenčnosti, temveč lahko država s tem dosega tudi druge cilje na zdravstvenem, okoljskem, demografskem in socialnem področju. Očitno se je sistem javnih naročil v vseh teh letih nekje zataknil, saj se danes ukvarjamo predvsem z birokracijo, pogosto pa rezultat ni pravo razmerje med ceno in kakovostjo. To je še posebej občutljivo, ko gre za prehrano najbolj ranljivih skupin v vrtcih, šolah in bolnišnicah, zato predlagamo, da bi živila izvzeli iz javnih naročil. Gre v prvi vrsti za razmislek, v katero smer želimo iti kot družba. Kaj so naše prioritete – je to zdravje, samooskrba, ali pa nam je za to malo mar?« pravi Šoltes.Pobudo, da bi hrano izvzeli iz sistem javnega naročanja, podpirajo kmetje, zdravniki, šole, vrtci in prehranski strokovnjaki. »Želimo prepričati Evropsko komisijo, da dovoli to izvzetje vsaj pod pragovi, ko javnega naročila še ni treba objaviti v uradnem listu EU (209 tisoč evrov za javne zavode, 135 tisoč evrov za občine in državne organe, op. a.) . Hrana je poseben segment, zato bi lahko bili s tem modelom, kjer bi močno skrajšali transportne poti, zmanjšali količine zavržene hrane, olajšali načrtovanje pridelave hrane kmetom in izboljšali kakovost hrane v javnih ustanovah, zgled vsem evropskim državam,« je izpostavil Šoltes.

Javno naročanje živil bolj naklonjeno uvoznikom hrane kot bližnjim kmetom

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je opozoril na pomen lokalno pridelane hrane: »Zakaj morajo otroci na podeželju jesti hrano iz drugega konca sveta, medtem ko sosed ne more prodati bika? Gre za narobe svet.«

Od daleč pripeljana hrana pogosto ni več sveža

Organizatorka zdravstveno higienskega režima Karmen Vidovič iz Vrtca Ptuj je povedala, da v vrtcu nimajo zaposlenega nobenega pravnika. Postopek vodenja razpisov v okviru zakona o javnih naročilih v celoti pade na ramena organizatorjev zdravstvenega higienskega režima, ki imajo že na drugih področjih velik obseg dela. »Kljub našim prizadevanjem se še vedno soočamo z veliko negotovosti pri javnih naročilih in to močno obremenjuje zaposlene. Na drugi strani imamo ponudnika, ki je dobro organiziran in vešč takšnih stvari. Pogoste težave se vežejo tudi na oddaljenost ponudnikov od vrtca, ki so lahko oddaljeni tudi več kot 200 ali 300 kilometrov od naše kuhinje, pogosto pa je nezadovoljiva tudi kakovost dobavljenih živil. Žal je še vedno odločujoči dejavnik nizka cena je izpostavila Karmen Vidovič.

Domača hrana se prej pokvari, a nima nezdravih dodatkov

V Osnovni šoli Bistrica ob Sotli, ki jo obiskuje 155 otrok, imajo velike težave pri pridobitvi dobaviteljev, saj so premajhni in zanje nezanimivi. »Za sadje in zelenjavo sploh nismo uspeli dobiti dobavitelja, niti za dietično prehrano. Nekaj hrane si uspemo pridelati tudi sami. A pravila so žal taka, da ta hrana ne sme iti v šolsko kuhinjo, otroci jo lahko pojedo zgolj v igralnici in zunaj na dvorišču,« ponazarja Marinka Šipec iz te šole. Čeprav se domača hrana prej pokvari kot tista od daleč, so prvi bolj naklonjeni, ker ima uvožena hrana številne dodatke, ki niso zdravi.

Iz javnega naročila želijo šole izločiti več hrane, kot dopušča zakon

Manj težav z iskanjem lokalno pridelane hrane imajo v Osnovni šoli Beltinci, ki je med večjimi šolani v Pomurju, obiskuje pa jo 622 učencev. »Trudimo se, da v prehrano učencev vključimo čim več lokalno pridelane hrane. Najlažje jo vključimo prek izločitvenih sklopov. Iz javnega razpisa lahko izključijo za največ petino vrednosti vse kupljene hrane, kar je prenizka meja,« pravi Lilijana Fujs Kojek iz OŠ Beltinci.

Čeprav je oskrba z lokalno in kakovostno hrano eden od strateških ciljev Slovenije, pri javnih ustanovah še vedno veliko vlogo igra ekonomski interes dobavitelja, dodaja Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Nekaj prostora za izboljšave vidi pri nadzoru in kontrolah. Opozarja na pomen spodbujanja zdravih živil, kar lahko dosežemo z ozaveščanjem in večjim zanimanjem za zdravje.

Učitelji otroke spodbujajo k zdravemu prehranjevanju

Irena Simčič iz Zavoda za šolstvo ponazarja, da slovenske šolske kuhinje pripravijo več kot 680 tisoč obrokov na dan. Pri tem morajo upoštevati standarde o kakovosti obrokov in poreklu, skladnost s količinskimi normativi, pestrost jedilnika, kjer je kar nekaj težav. »Največjo težavo predstavlja, kako naj šole spodbudijo otroke k zdravemu prehranjevanju. Med nujnimi ukrepi je izboljšanje znanja in kompetenc učiteljev, ki poučujejo prehranske vsebine,« poudarja Irena Simčič. Opozorila je tudi na to, da otroci vse bolj nosijo nezdrave prigrizke v šole od doma, kar bi morali preprečiti.

S preverjanjem porekla živil do boljše hrane

Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev je poudaril pomen sledljivosti v prehranski verigi, ki jo njihova zadruga postavlja na prvo mesto. Z dokazano sledljivostjo – preverjenim poreklom mesa - jamčijo kakovost in zdravje. »Ko je prišlo do afere o mesu v lazanjah, smo doživeli najboljšo brezplačno reklamo. Takrat so mediji preverjali, ali res delamo pošteno in ali je krog sledljivosti zares tak, kot trdimo. Ugotovili so, da vse navedeno drži, kar je bila lepa reklama za nas,« ponazarja Drev.

Preverjanje kakovosti živil ob prevzemu

Marko Višnar, nekdanji direktor podjetja Meso Kamnik, je opozoril na relativnost deklaracij in poimenovanj živil, ki lahko marsikaj prekrijejo. »Pomembno je, da se poučite o možnih napakah, da več pozornosti namenite prevzemu hrane, vztrajate pri tistem, kar je bilo naročeno in se trudite razkriti zavajajoče dobavitelje,« je Višnar svetoval zaposlenim v javnih ustanovah.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...