Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

Z javnim naročanjem v šole in vrtce prihaja poceni, in ne kakovostna hrana

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
26.01.2018  16:43  Dopolnjeno: 26.01.2018 17:00
Da bi še več lokalno pridelane hrane pripeljali v vrtce, šole in bolnišnice, je treba korenito spremeniti obstoječ sistem javnega naročanja, je glavno sporočilo včerajšnjega posveta v Novem mestu o tem, kako kakovostno hrano jedo otroci in starejši v javnih ustanovah.
Z javnim naročanjem v šole in vrtce prihaja poceni, in ne kakovostna hrana
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

Včerajšnji dogodek sta v okviru pobude, da bi hrano izvzeli iz sistema javnega naročanja, organizirala evropski poslanec Igor Šoltes in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek.

Vprašanje za politike

Pomembno je, da končno ugotovimo, da namen javnih naročil ni zgolj zasledovanje konkurenčnosti, temveč lahko država s tem dosega tudi druge cilje na zdravstvenem, okoljskem, demografskem in socialnem področju. Očitno se je sistem javnih naročil v vseh teh letih nekje zataknil, saj se danes ukvarjamo predvsem z birokracijo, pogosto pa rezultat ni pravo razmerje med ceno in kakovostjo. To je še posebej občutljivo, ko gre za prehrano najbolj ranljivih skupin v vrtcih, šolah in bolnišnicah, zato predlagamo, da bi živila izvzeli iz javnih naročil. Gre v prvi vrsti za razmislek, v katero smer želimo iti kot družba. Kaj so naše prioritete – je to zdravje, samooskrba, ali pa nam je za to malo mar?« pravi Šoltes.Pobudo, da bi hrano izvzeli iz sistem javnega naročanja, podpirajo kmetje, zdravniki, šole, vrtci in prehranski strokovnjaki. »Želimo prepričati Evropsko komisijo, da dovoli to izvzetje vsaj pod pragovi, ko javnega naročila še ni treba objaviti v uradnem listu EU (209 tisoč evrov za javne zavode, 135 tisoč evrov za občine in državne organe, op. a.) . Hrana je poseben segment, zato bi lahko bili s tem modelom, kjer bi močno skrajšali transportne poti, zmanjšali količine zavržene hrane, olajšali načrtovanje pridelave hrane kmetom in izboljšali kakovost hrane v javnih ustanovah, zgled vsem evropskim državam,« je izpostavil Šoltes.

Javno naročanje živil bolj naklonjeno uvoznikom hrane kot bližnjim kmetom

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je opozoril na pomen lokalno pridelane hrane: »Zakaj morajo otroci na podeželju jesti hrano iz drugega konca sveta, medtem ko sosed ne more prodati bika? Gre za narobe svet.«

Od daleč pripeljana hrana pogosto ni več sveža

Organizatorka zdravstveno higienskega režima Karmen Vidovič iz Vrtca Ptuj je povedala, da v vrtcu nimajo zaposlenega nobenega pravnika. Postopek vodenja razpisov v okviru zakona o javnih naročilih v celoti pade na ramena organizatorjev zdravstvenega higienskega režima, ki imajo že na drugih področjih velik obseg dela. »Kljub našim prizadevanjem se še vedno soočamo z veliko negotovosti pri javnih naročilih in to močno obremenjuje zaposlene. Na drugi strani imamo ponudnika, ki je dobro organiziran in vešč takšnih stvari. Pogoste težave se vežejo tudi na oddaljenost ponudnikov od vrtca, ki so lahko oddaljeni tudi več kot 200 ali 300 kilometrov od naše kuhinje, pogosto pa je nezadovoljiva tudi kakovost dobavljenih živil. Žal je še vedno odločujoči dejavnik nizka cena je izpostavila Karmen Vidovič.

Domača hrana se prej pokvari, a nima nezdravih dodatkov

V Osnovni šoli Bistrica ob Sotli, ki jo obiskuje 155 otrok, imajo velike težave pri pridobitvi dobaviteljev, saj so premajhni in zanje nezanimivi. »Za sadje in zelenjavo sploh nismo uspeli dobiti dobavitelja, niti za dietično prehrano. Nekaj hrane si uspemo pridelati tudi sami. A pravila so žal taka, da ta hrana ne sme iti v šolsko kuhinjo, otroci jo lahko pojedo zgolj v igralnici in zunaj na dvorišču,« ponazarja Marinka Šipec iz te šole. Čeprav se domača hrana prej pokvari kot tista od daleč, so prvi bolj naklonjeni, ker ima uvožena hrana številne dodatke, ki niso zdravi.

Iz javnega naročila želijo šole izločiti več hrane, kot dopušča zakon

Manj težav z iskanjem lokalno pridelane hrane imajo v Osnovni šoli Beltinci, ki je med večjimi šolani v Pomurju, obiskuje pa jo 622 učencev. »Trudimo se, da v prehrano učencev vključimo čim več lokalno pridelane hrane. Najlažje jo vključimo prek izločitvenih sklopov. Iz javnega razpisa lahko izključijo za največ petino vrednosti vse kupljene hrane, kar je prenizka meja,« pravi Lilijana Fujs Kojek iz OŠ Beltinci.

Čeprav je oskrba z lokalno in kakovostno hrano eden od strateških ciljev Slovenije, pri javnih ustanovah še vedno veliko vlogo igra ekonomski interes dobavitelja, dodaja Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Nekaj prostora za izboljšave vidi pri nadzoru in kontrolah. Opozarja na pomen spodbujanja zdravih živil, kar lahko dosežemo z ozaveščanjem in večjim zanimanjem za zdravje.

Učitelji otroke spodbujajo k zdravemu prehranjevanju

Irena Simčič iz Zavoda za šolstvo ponazarja, da slovenske šolske kuhinje pripravijo več kot 680 tisoč obrokov na dan. Pri tem morajo upoštevati standarde o kakovosti obrokov in poreklu, skladnost s količinskimi normativi, pestrost jedilnika, kjer je kar nekaj težav. »Največjo težavo predstavlja, kako naj šole spodbudijo otroke k zdravemu prehranjevanju. Med nujnimi ukrepi je izboljšanje znanja in kompetenc učiteljev, ki poučujejo prehranske vsebine,« poudarja Irena Simčič. Opozorila je tudi na to, da otroci vse bolj nosijo nezdrave prigrizke v šole od doma, kar bi morali preprečiti.

S preverjanjem porekla živil do boljše hrane

Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev je poudaril pomen sledljivosti v prehranski verigi, ki jo njihova zadruga postavlja na prvo mesto. Z dokazano sledljivostjo – preverjenim poreklom mesa - jamčijo kakovost in zdravje. »Ko je prišlo do afere o mesu v lazanjah, smo doživeli najboljšo brezplačno reklamo. Takrat so mediji preverjali, ali res delamo pošteno in ali je krog sledljivosti zares tak, kot trdimo. Ugotovili so, da vse navedeno drži, kar je bila lepa reklama za nas,« ponazarja Drev.

Preverjanje kakovosti živil ob prevzemu

Marko Višnar, nekdanji direktor podjetja Meso Kamnik, je opozoril na relativnost deklaracij in poimenovanj živil, ki lahko marsikaj prekrijejo. »Pomembno je, da se poučite o možnih napakah, da več pozornosti namenite prevzemu hrane, vztrajate pri tistem, kar je bilo naročeno in se trudite razkriti zavajajoče dobavitelje,« je Višnar svetoval zaposlenim v javnih ustanovah.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma