Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

KGZS predlaga spremembo pravilnika za ukrepanje ob hudi gnilobi

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
30.01.2018  16:30
Pospešili bi radi preglede prevoznih čebelnjakov, da bi lahko čebelarji prevozniki zdrave panje hitreje odpeljali drugam na pašo
KGZS predlaga spremembo pravilnika za ukrepanje ob hudi gnilobi

Obveščaj me o novih člankih:  

Da bi izboljšali ukrepanje ob pojavu hude gnilobe (bolezni čebelje zalege, ki pa ni nevarna za človeka), na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS pripravljajo predloge za spremembo pravilnika za ukrepanje ob pojavu te bolezni v panju. Kaj čebelarje moti in kaj bi spremenili?

Damjan Medved iz Cirkovc sodi med tako imenovane profesionalne čebelarje, ki se s prodajo medu in drugih čebeljih pridelkov tudi preživljajo. Z očetom imata več kot 900 panjev, pol v Sloveniji, pol na Hrvaškem. Večino medu prodajo doma in na tržnici, nekaj tudi na prireditvah in sejmih.

Zaradi hude gnilobe lahko čebelarji prevozniki izgubijo vso sezono

Od čebel oziroma prodaje medu živi tudi Tomaž Šauperl iz Limbuša pri Mariboru. Ima okoli 200 panjev, ki jih tako kot Damjan Medved prevaža na več lokacij, da čebele ujamejo tako zgodnjo kot tudi pozno pašo. Oba sodita med 0,9 odstotka največjih čebelarjev pri nas.

Opozarjata, da lahko čebelarji prevozniki zaradi bolezni huda gniloba izgubijo vso sezono, ki večinoma traja od aprila do konca julija, če se s stojišči (prevoznimi panji) znajdejo blizu panja, ki ga je napadla huda gniloba.

Predolgo čakajo na ponovni pregled

Ko to bolezen potrdijo veterinarji Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki skrbijo za zdravstveno varstvo čebel, in čebelarju naložijo, kako naj ukrepa, morajo pregledati tudi vse panje znotraj zakonsko določenega kužnega kroga. To je v polmeru treh kilometrov od okuženega panja. Na ponovni pregled panjev čebelarji čakajo 30 dni od odkritja žarišča bolezni in izvedenih ukrepih, ki jih predpiše veterinar.

Strokovni odbor za čebelarstvo na KGZS predlaga, da bi sedanjo zakonodajo o ravnanju pri pojavu hude gnilobe dopolnili tako, da bi upoštevali zdravstveno varstvo čebel, sistem pridobivanja različnih certifikatov za trženje medu v tujino ali to, da poteka prodaja le na nacionalni ravni. Pri zakonski opredelitvi polmera kužnega kroga bi bilo smiselno upoštevati tudi letni čas, konfiguracijo terena, ali se bolezen pojavlja prvič ali se ponavlja. V čim krajšem času bi bilo smiselno pregledati vse panje v kužnem krogu, pri tem pa upoštevati tudi, ali gre za rejo plemenskih matic, pravi Gabrijela Salobir s KGZS.

Ker je ob pojavu hude gnilobe na posameznem območju veterinarjev premalo, lahko čebelarji na pregled panjev precej čakajo, obvezen kontrolni klinični pregled čebel v čebelnjaku, ki ga opravi Nacionalni veterinarski inštitut, pa poteče najmanj 30 dni po izvedbi vseh predpisanih ukrepov in končni dezinfekciji, ki jo je veterinar odredil za panje s hudo gnilobo.

»Takšna zapora, ko čebelarji prevozniki niso smeli odpeljati zdravih panjev iz kužnega kroga, je lani dolgo trajala na Kozjanskem, tamkajšnji čebelarji so izgubili vso sezono in ostali brez medu,« dodaja Gabrijela Salobir. Podobno izkušnjo je lani v okolici Maribora imel tudi Tomaž Šauperl: »Čeprav so bile moje čebele zdrave, je bila zapora od februarja do septembra lani. Veterinarski pregledi bi lahko bili boljše organizirani, a tudi čebelarji bi morali hitreje ukrepati, kot zahteva veterinar.«

KGZS za hitrejše preglede panjev

Da čebelarji prevozniki zaradi dolgega čakanja na veterinarski pregled ne bi na območju, kjer se je pojavila huda gniloba, obstali tri ali celo šest mesecev, na KGZS pripravljajo pobude za spremembo pravilnika. »Ko tako dolgo čakamo na veterinarja, se lahko gniloba razširi tudi v naše panje in pomori čebele. Ko ni čebel, ni medu in ni zaslužka, ki je za profesionalne družinske čebelarje edini vir prihodkov. Zato se na kmetijsko-gozdarski zbornici zavzemamo, da bi skrajšali čas mirovanja na območju hude gnilobe na največ en mesec. Takšno ureditev imajo tudi v sosednjih državah. Na KGZS bomo predlagali spremembo pravilnika, ki bo do čebelarjev prevoznikov bolj prijazen, in upamo, da jih bosta kmetijsko ministrstvo in vlada tudi sprejela,« pravi Damjan Medved, predsednik strokovnega odbora za čebelarstvo na KGZS.

Predlagajo, da veterinar v čim krajšem času, denimo v 10 dneh po potrditvi hude gnilobe v okolici, pregleda premične čebelnjake v bližini in dovoli premik panjev, kjer ni znamenj te bolezni, drugam na pašo. S tem bi zaščitili zdrave čebelje družine pred okužbo in poginom.

Pomoč čebelarske zveze

»Čebelarji so se s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) dogovorili, da ko bo Nacionalni veterinarski inštitut določil 'en krog hude gnilobe', bo ČZS tehnično pomagala, da bodo pregledi panjev tekli hitreje. Tudi tako, da bi na območje, kjer je žarišče hude gnilobe, pri pregledovanju panjev pomagali tudi veterinarji z drugih območij. Čebelarji si hkrati želijo boljše promocije dobrih praks, denimo s katerim čebelarskim ukrepom se bolezen bolj učinkovito nadzoruje oziroma skrajša, učinkovitost zdravil pa poveča,« dodaja Gabrijela Salobir.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma