Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Kaj lahko v čebelarstvu izboljšamo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
31.01.2018  09:32
Ena največjih skrbi čebelarjev so podnebne spremembe, škripa pa tudi pri tehnologiji pridelave medu, opozarja Damjan Medved, ki na kmetijsko-gozdarski zbornici vodi strokovni odbor za čebelarstvo
Kaj lahko v čebelarstvu izboljšamo
Foto: Borut Hocevar

Obveščaj me o novih člankih:  

Nekoč so čebelarili le učiteljii, duhovniki ali inteligentni kmetje, danes tudi zdravniki in ljudje iz drugih zahtevnih poklicev. Skrb za zdravje čebel je velik izziv – stalno je treba opazovati panje. »Kot se spreminja vreme, se spreminja tudi vedenje čebel. Letos bomo zaradi mile zime dela v čebelnjaku začeli prej kot lani,« razlaga Damjan Medved, ki je tudi predsednik strokovnega odbora za čebelarstvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS.

So čebelje družine že prenaseljene?

Velika težava profesionalnih čebelarjev je, da nimajo prostora za širitev, saj je na kvadratni kilometer pri nas že zelo veliko čebelnjakov. »Posledice prenaseljenosti čebeljih družin glede na naravne danosti se že kažejo. Dva meseca na leto je paše toliko, da bi lahko imeli dvakrat več čebel, dva do tri mesece na leto pa paše primanjkuje,« ocenjuje Damjan Medved.

Zaradi podnebnih sprememb čebelam primanjkuje paše

Poleg bolezni in zajedavcev čebelarje močno ovirajo še podnebne spremembe. »Zaradi posledic podnebnih sprememb, kot sta zmrzal in suša, čebele nimajo dovolj paše. Oslabele čebele so bolj dovzetne za bolezni. Največ čebeljih družin je v zadnjem času poginilo zaradi varoze,« pravi Damjan Medved. Kljub temu uradne številke o čebeljih družinah in čebelarjih kažejo lepo sliko. Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da pri nas živi več kot 192 tisoč čebeljih družin (24 odstotkov več kot leta 2011), v register pa je vpisanih več kot 11.200 čebelarjev (petina več kot leta 2011).

Zadnja dobra letina medu je bila leta 2013, ko so čebelarji pridelali 2.400 ton medu. Od takrat iztočijo dosti manj medu na leto. Lani je bilo le kakih 500 ton, saj zaradi spomladanske zmrzali ni bilo nič akacijevega medu, ki ga je ob povprečni letini tretjina vsega medu.

Čebelarji so tehnološko zaostali

Dodatna težava je tudi, da so čebelarji tehnološko zaostali. »Prehiteli so jih celo čebelarji iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so se po nas pred leti zgledovali,« pravi Damjan Medved. Tehnološki zaostanek se kaže v tem, da čebelarji premalo opazujejo biologijo čebel, ki bi ji morali čebelarske ukrepe bolj prilagoditi. »Več bi se morali ukvarjati s tehnologijo čebelarjenja, premičnimi panji, bolj bi morali raziskovati biologijo čebel in zdravljenje. Čebelarji in kmetijsko ministrstvo bi morali sodelovati kot partnerji, zmanjšanje uvoza medu in zdrave čebele pa bi morala biti skupna cilja,« dodaja Medved.

Tudi za uvožen med naj piše, od kod prihaja

Čebelarji si želijo tudi, da bi za uvožen med veljala enaka pravila kot za označevanje slovenskega medu. Pri slovenskem medu je označevanje porekla obvezno, sledljivost pa se dokazuje z registrsko številko čebelnjaka oziroma stojišča, ko gre za panje, ki jih čebelar prevaža. Pri uvoženem medu pa je označevanje porekla bolj ohlapno, lahko celo piše, da je mešanica medu iz EU in držav zunaj EU. »Zavzemamo se za to, da bi na vsakem kozarcu natančno pisalo, iz katere države je ta med,« poudarja Damjan Medved.

Inšpektorji od slovenskih čebelarjev zahtevajo, da za vsak kozarec medu evidentirajo, iz katerega čebelnjaka je in kako so čebele v tem čebelnjaku zdravili. »Zakaj ne bi inšpektorji vseh teh podatkov preverjali tudi za uvoženi med? Se bo Slovenija zgledovala po Hrvaški, ki je svoje čebelarje zaščitila s tem, da zahteva označevanje porekla tudi pri medu iz uvoza?« sprašuje Damjan Medved.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...