V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja Pri določitvi cene bodo poleg sladkorne stopnje upoštevali tudi kakovostne ocene grozdja; kot največji oskrbovalec slovenskega gostinstva si na drugi strani prizadevajo povezati kmete in gostince po celotni državi
Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje  Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z informacijskim sistemom, ki upošteva kolobar, različne rastne dobe, sukcesivne setve, različne potrebe po hranilih in enakomerno razporeditev pridelkov skozi sezono.
Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Štiristo družinskih vinogradnikov bo večji del trgatve končalo do konca septembra, pozne sorte in nekatere druge posebnosti pa bodo v vinogradu ostale do sredine oktobra
Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene prašičev, kmetje pa več pomoči pri vlaganjih v hleve
Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu  Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri pridelavi in predelavi je zmagala mlekarska kmetija Flis-Četina blizu Šempetra v Savinjski dolini, med kmetijami s turizmom ali storitvami pa je zmagala turistična kmetija pri Filetu iz Slop pri Kozini

Kaj lahko v čebelarstvu izboljšamo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
31.01.2018  09:32
Ena največjih skrbi čebelarjev so podnebne spremembe, škripa pa tudi pri tehnologiji pridelave medu, opozarja Damjan Medved, ki na kmetijsko-gozdarski zbornici vodi strokovni odbor za čebelarstvo
Kaj lahko v čebelarstvu izboljšamo
Foto: Borut Hocevar

Obveščaj me o novih člankih:  

Nekoč so čebelarili le učiteljii, duhovniki ali inteligentni kmetje, danes tudi zdravniki in ljudje iz drugih zahtevnih poklicev. Skrb za zdravje čebel je velik izziv – stalno je treba opazovati panje. »Kot se spreminja vreme, se spreminja tudi vedenje čebel. Letos bomo zaradi mile zime dela v čebelnjaku začeli prej kot lani,« razlaga Damjan Medved, ki je tudi predsednik strokovnega odbora za čebelarstvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS.

So čebelje družine že prenaseljene?

Velika težava profesionalnih čebelarjev je, da nimajo prostora za širitev, saj je na kvadratni kilometer pri nas že zelo veliko čebelnjakov. »Posledice prenaseljenosti čebeljih družin glede na naravne danosti se že kažejo. Dva meseca na leto je paše toliko, da bi lahko imeli dvakrat več čebel, dva do tri mesece na leto pa paše primanjkuje,« ocenjuje Damjan Medved.

Zaradi podnebnih sprememb čebelam primanjkuje paše

Poleg bolezni in zajedavcev čebelarje močno ovirajo še podnebne spremembe. »Zaradi posledic podnebnih sprememb, kot sta zmrzal in suša, čebele nimajo dovolj paše. Oslabele čebele so bolj dovzetne za bolezni. Največ čebeljih družin je v zadnjem času poginilo zaradi varoze,« pravi Damjan Medved. Kljub temu uradne številke o čebeljih družinah in čebelarjih kažejo lepo sliko. Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da pri nas živi več kot 192 tisoč čebeljih družin (24 odstotkov več kot leta 2011), v register pa je vpisanih več kot 11.200 čebelarjev (petina več kot leta 2011).

Zadnja dobra letina medu je bila leta 2013, ko so čebelarji pridelali 2.400 ton medu. Od takrat iztočijo dosti manj medu na leto. Lani je bilo le kakih 500 ton, saj zaradi spomladanske zmrzali ni bilo nič akacijevega medu, ki ga je ob povprečni letini tretjina vsega medu.

Čebelarji so tehnološko zaostali

Dodatna težava je tudi, da so čebelarji tehnološko zaostali. »Prehiteli so jih celo čebelarji iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so se po nas pred leti zgledovali,« pravi Damjan Medved. Tehnološki zaostanek se kaže v tem, da čebelarji premalo opazujejo biologijo čebel, ki bi ji morali čebelarske ukrepe bolj prilagoditi. »Več bi se morali ukvarjati s tehnologijo čebelarjenja, premičnimi panji, bolj bi morali raziskovati biologijo čebel in zdravljenje. Čebelarji in kmetijsko ministrstvo bi morali sodelovati kot partnerji, zmanjšanje uvoza medu in zdrave čebele pa bi morala biti skupna cilja,« dodaja Medved.

Tudi za uvožen med naj piše, od kod prihaja

Čebelarji si želijo tudi, da bi za uvožen med veljala enaka pravila kot za označevanje slovenskega medu. Pri slovenskem medu je označevanje porekla obvezno, sledljivost pa se dokazuje z registrsko številko čebelnjaka oziroma stojišča, ko gre za panje, ki jih čebelar prevaža. Pri uvoženem medu pa je označevanje porekla bolj ohlapno, lahko celo piše, da je mešanica medu iz EU in držav zunaj EU. »Zavzemamo se za to, da bi na vsakem kozarcu natančno pisalo, iz katere države je ta med,« poudarja Damjan Medved.

Inšpektorji od slovenskih čebelarjev zahtevajo, da za vsak kozarec medu evidentirajo, iz katerega čebelnjaka je in kako so čebele v tem čebelnjaku zdravili. »Zakaj ne bi inšpektorji vseh teh podatkov preverjali tudi za uvoženi med? Se bo Slovenija zgledovala po Hrvaški, ki je svoje čebelarje zaščitila s tem, da zahteva označevanje porekla tudi pri medu iz uvoza?« sprašuje Damjan Medved.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja 1

»Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Zakrajšek prehaja na prosto rejo goveda in širi ponudbo mlevskih izdelkov

S predelavo žit se ukvarjajo od leta 2016, prodajo največ ajdove in pirine moke, za prosto rejo goveda bodo preuredili hlev

AGROBIZ
Novice
Novice 57. Agra: Ena od sejemskih atrakcij je dron, ki poceni pridelavo žita

Pomladitev kmetij, povezovanje kmetov in drugih v prehranski verigi, nova znanja in nove tehnologije za odpornejše kmetijstvo so glavne...

AGROBIZ
Novice
Novice Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši 2

Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata

V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinašajo strateška partnerstva med dobavitelji hrane, trgovci in gostinci 5

Trgovcem prinašajo boljšo ponudbo in bolj zadovoljne kupce, gostincem lokalno hrano, dobaviteljem pa stalna naročila in skupen razvoj,...

AGROBIZ
Novice
Novice Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu

V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri...

AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje 1

Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z...