Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

Jeruzalem Ormož SAT se širi v vrtnarstvo

Čas branja: 3 min
09.02.2018  16:03  Dopolnjeno: 13.02.2018 14:26
Letos načrtujejo tudi novo sušilnico hmelja in petodstotno rast prihodkov
Jeruzalem Ormož SAT se širi v vrtnarstvo
"Lani smo prihodke povečali za pet, dobiček pa za deset odstotkov. Vreme nam ni šlo na roko, na srečo so se nekoliko zvišale odkupne cene. Najbolj pri pšenici in hmelju," pravi Marko Plohl, direktor podjetja Jeruzalem Ormož SAT.
Foto: Osebni arhiv

Obveščaj me o novih člankih:  

Za podjetje Jeruzalem Ormož SAT, ki se ukvarja s poljedelstvom, hmeljem in prašičerejo, je naporno, a uspešno leto. Ustvarili so 4,125 milijona evrov prihodkov in okoli 220 tisoč evrov čistega dobička. Prihodke so povečali za pet, dobiček pa za deset odstotkov.

»Tudi letos bi radi prihodke povečali za pet odstotkov, ob tem vlagamo v sodobno kmetijsko mehanizacijo in novo sušilnico hmelja, ki bo stala nekaj več kot pol milijona evrov. Cilj je višja dodana vrednost na zaposlenega, ki je predlanskim znašala 45 tisoč evrov,« pravi direktor Marko Plohl.

Svoje mesto iščejo v vrtnarstvu

V osnovna sredstva za živinorejo in poljedelstvo, kjer se usmerjajo v do okolja prijaznejše precizno kmetovanje, so v zadnjih desetih letih že vložili 5,4 milijona evrov, od tega 700 tisoč evrov v nakup kmetijske zemlje. Letos začenjajo z vrtnarstvom in poglabljajo sodelovanje z okoliškimi kmeti.

Letos svoje mesto iščejo tudi v vrtnarski panogi, o podrobnostih pa še ne morejo govoriti. Preizkusili bi se radi v zanje čisto novi vrsti pridelave. Razmišljajo tudi o pridelavi zelenjave in o gojenju v rastlinjakih na svojih površinah.

Korak naprej tudi pri kooperaciji s kmeti

Po stečaju Kmetijske zadruge Ormož so lani začeli tesneje sodelovati s kmeti. »Vzpostavljeno kooperacijo z oljnimi bučami, žiti, koruzo, sojo in oljno ogrščico bomo poglobili in jim zagotovili financiranje repromateriala, svetovanje in odkup pridelkov,« napoveduje Marko Plohl.

Neprijazno vreme, a višje odkupne cene

Lani jim je toča uničila sojo in delno koruzo, ki jo je prizadel še vročinski udar. »Če ne bi imeli namakanja, bi govorili o enem najhujših let v zadnjih desetih letih,« pravi Marko Plohl. Šest tednov brez premora so namakali svoje hmeljišče na 45 hektarjih. Poleg namakanja so z agrotehničnimi ukrepi poskušali čim bolj povečati odpornost rastlin proti vremenskim ekstremom. Oboje je zaleglo, ponazarja Plohl: »V povprečju smo lani imeli samo za tri odstotke manj pridelka kot leta 2016, ko je bila letina ena najboljših v zadnjem času

Na 1.125 hektarjih v kolobarju pridelujejo koruzo in krušno pšenico, ječmen, oljno ogrščico in sojo, od lani tudi sladkorno in rdečo peso. Hkrati so največji pridelovalec buč v Sloveniji, ki jih poslovno povezano podjetje Jeruzalem SAT - Oljarna in mešalnica iz Središča ob Dravi stisne v bučno olje. Hmelj in oljno ogrščico izvažajo v Nemčijo in Avstrijo. Večino koruze in ječmena porabijo za krmo prašičev, nekaj ju tudi prodajo. Največja kupca krušne pšenice sta Mlin Korošec iz okolice Ptuja in Žito.

Na srečo so se lani nekoliko zvišale odkupne cene, najbolj pri pšenici in hmelju, kjer cena še vedno raste. Lani je bilo precej ugodno leto tudi za prašiče. »Osnovna cena za prašiče je določena za kilogram svinjskih polovic. Februarja lani je bila 1,48 evra, prejšnji teden pa samo še 1,3 evra, a se popravlja. Najnižja v zadnjih desetih letih je bila februarja 2015, le 1,23 evra na kilogram,« na cenovna nihanja opozarja Plohl. Vzredijo okoli osem tisoč prašičev na leto, pol za Farme Ihan, pol jih prodajo Celjskim mesninam.

Bo cena žita ostala na lanski ravni?

Plohla skrbijo velike zaloge bučnic. »Že lani so posušena bučna semena dosegla nizko ceno, okoli 2,5 evra na kilogram, letos bo lahko še nižja,« ocenjuje Plohl. Čeprav so zaloge žita velike, upa, da bodo cene ostale na lanski ravni. To je v povprečju 160 evrov za tono pšenice in več kot 150 evrov za tono koruze. »Ob žetvi koruze cena upade, oktobra je bila med 145 in 150 evri na tono, trenutno je malo višja in to raven bo verjetno obdržala,« predvideva Plohl.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...