Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja V reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za ukrep Sodelovanje, zakaj bi se Kraševci zgledovali po Bricih, kako se povezujejo Loška zadruga, ekokmetje in školjkar v slovenski istri ter kmetije, ponudniki prenočišč in gostinci v Posočju
KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva  KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva Na 13. seji upravnega odbora kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS, ki je bila včeraj, so obravnavali predlog finančnega okvira skupne kmetijske politike (SKP) in zakonodaje po letu 2020, ukrepe za upravljanje tveganj v kmetijstvu in sprejeli nekaj predlogov o kmetijstvu in podeželju, ki jih bodo posredovai novi vladi.
ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki razvija spremljanje suš, ocene tveganj in posledic ter izboljšuje upravljanje s sušami.
Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Objavljamo predvideni razpored 11 javnih razpisov iz Programa za razvoj podeželja, ki bodo objavljeni do konca leta. Kmetje naj si pravočasno priskrbijo vso potrebno dokumentacijo, svetujejo na kmetijskem ministrstvu.

Spoznajte finaliste natečaja Agrobiznisa 2018

12.02.2018  07:50

Za zmago v treh kategorijah natečaja Agrobiznis 2018 se je potegovalo 24 kandidatov. Strokovna komisija je izbrala najboljšega podjetnika v kmetijstvu in najbolj inovativno živilo, s spletnim glasovanjem pa so bralci Financ in portala Agrobiznis izbrali najboljši domač izdelek. Podelili smo še posebno priznanje za razvoj novih tehnologij in načinov pridelave. Spoznajte sedem finalistov, med njimi so tudi štirje zmagovalci.

BioSing iz Ribnice je kaviar med mesninami

Ob upoštevanju družinske tradicije, ki jo je spoznal od deda, je Ribničan David Lesar od 15. leta razvijal koncept ekoloških zorjenih mesnin z divjačino in krškopoljskim prašičem za gurmane. Ponuja zaseko, tri salame in klobaso z diskretno noto dima in nežnimi okusi.

Kot vinarji delajo naravna vina, sam po naravnih tradicionalnih postopkih in brez vsakršnih dodatkov dela mesnine iz ekološke svinjine in divjačine. Dodaja konjak in začimbe.

Osnova pri salamah je svinjina, ki ji doda govedino, jelena in medveda. Suha klobasa pa je iz svinjine, medveda in jelena. Od bližnjega kmeta odkupuje pri nas rojene in vzrejene prašiče, a bi jih rad sčasoma sam redil. Mesnine zori pri visoki vlagi pod zemljo v zorilnicah, obdanih z glino. Prve dni jih dimi, potem pa tri do štiri mesece fermentira in suši v zorilnici, nato po pakiranju zorijo še v vakuumu. Tako dosega nežen in prefinjen okus suhih mesnin, ki so naprodaj v estetski embalaži pod blagovno znamko BioSing.

Preskok na trženje sta z bratom naredila pred leti ob druženju z vinarji, ki delajo naravna oranžna vina, ko sta h kozarcu za prigrizek ponudila še njihove domače mesnine. Zdaj večino butičnih mesnin izvozi v Evropo.

Mlekarna Planika v siru Dobra misel spaja posoško mleko in divji origano

Sir Dobra misel, ki vsebuje posušen divji origano, je zadnja novost mlekarne Planika iz Kobarida. Z njim nadaljujejo zgodbo o pristnih mlečnih izdelkih iz Soške doline, od koder so vse sestavine. Osnova zanj je sir Kober, ki ga delajo iz mleka s hribovskih kmetij v Posočju. Močno sladkobno, a prijetno aromo mu daje divji origano, ki mu po domače pravimo tudi dobra misel, tako so poimenovali tudi sir. Divji prigano na planinah v Posočju nabira lokalna zeliščarica, mlekarna pa ga odkupuje.

Divji origano ni le začimba, ampak je tudi zdravilno zelišče. Za cimetom in klinčki je tretji najmočnejši antioksidant, pomaga pri sproščanju in odpravi posledic stresa, deluje tudi kot blažji antibiotik in antiseptik.

Sir Dobra misel lahko jeste samostojno, odličen je na pici, v jedeh iz italijanske kuhinje in na sirnem krožniku, pravijo v mlekarni Planika. Prodajajo ga v Sloveniji in v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji.

Odkar je ta sir na trgu, je prodaja najbolj poskočila pred božično-novoletnimi prazniki. Za poslovno darilo so ga kupovala tudi podjetja.

Evrosadov cilj: narediti najboljšo viljamovko na svetu za izvoz

Evrosad poznamo kot največjega pridelovalca jabolk pri nas, a se usmerjajo tudi v predelavo. Začeli so s 100-odstotnim jabolčnim, breskovim in hruškovim sokom, pred enim letom pa nadaljevali še z butično proizvodnjo viljamovke Zima.

Zgodba viljamovke je tesno prepletena z zgodovino družine Kozole in s Posavjem. »To sadjerodno grudo med Alpami in Jadranskim morjem je naš stari oče odkupil po razpadu jugoslovanske sadjarske zadruge in ustanovil podjetje Evrosad,« pravi direktor Boštjan Kozole. Njegov ded je med letom prideloval sveže sadje, pozimi, ko sadovnjaki počivajo, pa so iz hrušk delali viljamovko. Od tod izvira tudi njeno ime Zima.

Viljamovko delajo po enakem receptu kot ded, ki je leta 1965 prvič destiliral izbrane hruške. Te so še danes ročno potrgane, uležane in kuhane v majhnih serijah, kar viljamovko bogati z odličnim okusom. Z viljamovko obujajo tradicijo mojstrov žganjekuhe, poudarjajo kakovost sadja, ki raste v najboljših razmerah, in lokalno pridelavo. Lokalno je vse od sadja, kuhanja žganja do ustekleničevanja, steklenic, etiket, oblikovanja in distribucije.

»Radi bi naredili najboljšo viljamovko na svetu. Uveljavili bi jo radi kot avtohtono pijačo Slovenije, kot je janeževo žganje ouzo v Grčiji ali vodka v Rusiji, ter jo pripeljali na svetovni trg,« razkriva Kozole. Letos jo bodo poslali na prestižna ocenjevanja, večji prodajni preboj po Evropi pa pričakujejo jeseni. Prodajo bi radi razširili tudi v ZDA, ki je največji trg žganih pijač na svetu.

Kmetijska zadruga Tolmin prodajo mesnin Alpija povečuje s hrenovkami z oljčnim oljem ali smetano

Kmetijska zadruga Tolmin svojo inovativnost dokazuje s hrenovkami Alpija, ki jih v salameriji delajo le iz izbranih kosov govejega in svinjskega mesa slovenskega porekla. Zadruga govejo živino odkupuje v Posočju, iz Cerknega, z Idrijskega in Goriškega, prašiče pa s štajerskih in prekmurskih kmetij.

Njihove hrenovke so v naravnem ovoju, mesu dodajo začimbe ter le minimalno količino aditivov nitritna sol in fosfat, zato so zdrave in primerne tudi za otroke. Poleg navadne hrenovke ponujajo še dve, bolj izvirni hrenovki. Prvi so dodali smetano iz mlekarne Planika, ki je v lasti tolminske zadruge, druga pa namesto slanine vsebuje oljčno olje iz slovenske Istre. Količinsko naredijo več navadnih hrenovk in z oljčnim oljem, manj pa s smetano, ki imajo tudi krajši rok trajanja.

S temi hrenovkami je Kmetijska zadruga Tolmin razširila ponudbo in povečala prodajo mesnin pod blagovno znamko Alpija. S prodajo hrenovk so zadovoljni, saj jim prinesejo 15 odstotkov prihodkov z mesninami Alpija.

Strletova kmetija z Ljubljanskega barja dela več vrst sladoleda

TaStrletov sladoled, ki na obrobju Ljubljanskega barja dela Špela Omahen Strle in mu, ko je le mogoče, dodaja lokalne sestavine, je odličen primer, kako visoko dodano vrednost lahko kmetija doseže s predelavo mleka. Lonček z 240 mililitri sladoleda stane od 3,9 do 5,9 evra.

Strletovi so se med prvimi kmetijami lotili predelave mleka v mlečne izdelke. Predlanskim pa so ponudbo obogatili še s sladoledi. Poleg izvirnih receptov in imen njihovi sladoledi izstopajo tudi po lepem dizajnu, ki je delo mlade grafične oblikovalke Mojce Jenko.

Sladolede gospodar Marko, gospodarica Zdenka, Mila jera & lena r't so poimenovali po družinskih članih zato, da kupci spoznajo ljudi s kmetije. Po kmetiji pa je poimenovan sladoled Strlečatela, ki je s kozjim mlekom in smetano, koščki čokolade in slano karamelo. Delajo tudi različne sadne in veganske sladolede, lešnikovega, pistacijevega …, občasno tudi sladoled z umetnim sladilom, ki je primeren za sladkorne bolnike.

Špela Omahen Strle za sladoled porabi približno 50 litrov mleka na teden in pri takšni količini tudi ostaja. Sladoledne torte so njen novi korak, sčasoma celo sladoledna kavarna.

Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga širi ponudbo pod blagovno znamko Polonca

Podjetnost Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga iz Kranja izkazuje s širjenjem ponudbe pod blagovno znamko Polonca. Pod to znamko že prodajajo očiščen in opran krompir, ki ga odkupujejo z gorenjskih kmetij. Ponudbo bodo najprej razširili tako, da bodo ločili krompir za kuhanje in krompir za pečenje. Kasneje bodo blagovni znamki Polonca dodali še slovenski česen in čebulo, konec leta ali prihodnje leto pa tudi gomoljasto zelenjavo.

Zadruga Sloga podpira tudi kmete, ki dodaten zaslužek iščejo v predelavi in neposredni prodaji svojih izdelkov. Kmečke dobrote zadruga v svojih trgovinah ponuja v posebnih kotičkih pod skupno znamko Slogina špajza. Prodaja Slogine špajze je lani zrasla za 30 odstotkov.

Z lanskim poslovanjem so v zadrugi zadovoljni. Predlanskim so imeli 29 milijonov evrov prihodkov, lani pa že 33 milijonov. Prihodke so povečali za deset odstotkov, takšno rast bi radi ponovili tudi letos. Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga s približno 430 člani in 75 zaposlenimi sodi med večje zadruge pri nas.

Z opremo iz Humka lahko solato doma gojite kar v garaži ali na steni

Blejsko podjetje Humko je pripravljeno na novodobne vrtnarje. Zanje so razvili panele za navpično vrtnarjenje, rastne komore in visoke grede s samodejnim zalivanjem in gnojenjem.

Iz farme deževnikov je podjetje Humko v 30 letih zraslo v vodilnega ponudnika profesionalnih gnojil in substratov za vrtičkarje. Novo tržno nišo so našli v tehnologijah za navpično gojenje rastlin in gojenje v notranjih prostorih.

Že leta 2000 so patentirali zeleno steno, kjer lahko gojimo okrasne rastline, zelišča in zelenjavo. Avtomatika omogoča samodejno dodajanje gnojil, vode in hranil. S partnerskim podjetjem so razvili najnovejšo LED-osvetlitev za navpične stenske panele, ki po inovativnosti sodi v svetovni vrh.

Razvijajo tudi rastne komore, kjer lahko gojimo mikro zelenjavo, solato, radič, ohrovt in druge vrtnin. Komore že imajo ogrevanje, hlajenje pa bodo še razvili.

Iz panelov za stavbne fasade razvijajo posebne visoke grede (na sliki), ki bodo imele svoj vir ogrevanja.

Poleg tega imajo novo proizvodnjo organskih gnojil. Vidno vlogo imajo tudi pri šolanju mladih, saj z Biotehniškim centrom Naklo vpeljujejo nov izobraževalni program o ozelenjevanju urbanih okolij.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Švicarji razvijajo robota, ki uničuje plevel 50

Robot za samodejno uničevanje plevela porabi 20- krat manj škropiva

AGROBIZ
Novice
Novice Imamo pet novih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

To so proizvodnja krmil, konzerviranje in vlaganje jajc, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom, nabiranje smole ter svetovanje...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako je loška zadruga postala največji ponudnik drobnice 1

Povezovanje z rejci drobnice pri odkupu se pozna tudi pri odkupni ceni, ki so jo Loške mesnine v zadnjih dveh letih zvišale za dva evra

AGROBIZ
Novice
Novice (Predstavitev proračuna EU po 2020) Danes fokus na skupni kmetijski politiki, za Slovenijo predvidoma 1,66 milijarde evrov

V splošnem bo v novem večletnem proračunu EU 2021-2027 manj denarja za skupno kmetijsko politiko; po izhodiščnem predlogu se za...

AGROBIZ
Novice
Novice Radi bi jedli več ekološke hrane, ekokmetij pa je premalo

Jeseni naj bi ekokmetje svoje pridelke tržili pod skupno blagovno znamko, napovedujejo tudi spletni portal s koristnimi informacijami tudi...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi Evropski parlament izboljšal pogoje za mlade kmete

V poročilu o ukrepih za mlade kmete predlagajo, kako bi na podeželju zadržali mlade kmete, pospešili generacijsko menjavo na kmetijah...