Spoznajte Panvitin recept za rast prašičereje Spoznajte Panvitin recept za rast prašičereje Lani je bilo pri nas vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Z nagrajevanjem rejcev, ki imajo sklenjen krog reje, poskuša Panvita povečati letni zakol
Kekec rešen pred padcem v samotno brezno Kekec rešen pred padcem v samotno brezno Podjetje Osem želi povečati prodajo paštet znamke Kekec doma in v tujini, zato gre marca v promocijsko kampanjo
Kmetom bo Furs še tri mesece pošiljal položnice za prispevke za socialno varnost Kmetom bo Furs še tri mesece pošiljal položnice za prispevke za socialno varnost Polovica od 11 tisoč kmečko zavrovanih kmetov si mora v dveh mesecih urediti dostop do portala eDavki
Zmagovalci Agrobiznisa 2018 so mlekarna Planika, zadrugi Tolmin in Sloga ter Humko Zmagovalci Agrobiznisa 2018 so mlekarna Planika, zadrugi Tolmin in Sloga ter Humko Najbolj podjetna je Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga iz Kranja. Najbolj inovativno živilo so hrenovke Alpija z oljčnim oljem ali smetano iz Kmetijske zadruge Tolmin. Najboljši domač izdelek po izboru naših bralcev je sir Dobra misel iz mlekarne Planika. Podjetju Humko z Bleda pa smo podelili posebno priznanje za razvoj novih tehnologij za urbano vrtnarstvo.
Kako gre zmagovalcem Agrobiznisa: kdo najhitreje razvija posel in prodajo Kako gre zmagovalcem Agrobiznisa: kdo najhitreje razvija posel in prodajo Od leta 2014, ko smo prvič podelili nagrade portala Agrobiznis, smo nagradili 15 ponudnikov lokalne hrane. Pišemo, kakšno leto je za desetimi od njih in kaj načrtujejo.

Spoznajte finaliste natečaja Agrobiznisa 2018

12.02.2018  07:50

Za zmago v treh kategorijah natečaja Agrobiznis 2018 se je potegovalo 24 kandidatov. Strokovna komisija je izbrala najboljšega podjetnika v kmetijstvu in najbolj inovativno živilo, s spletnim glasovanjem pa so bralci Financ in portala Agrobiznis izbrali najboljši domač izdelek. Podelili smo še posebno priznanje za razvoj novih tehnologij in načinov pridelave. Spoznajte sedem finalistov, med njimi so tudi štirje zmagovalci.

BioSing iz Ribnice je kaviar med mesninami

Ob upoštevanju družinske tradicije, ki jo je spoznal od deda, je Ribničan David Lesar od 15. leta razvijal koncept ekoloških zorjenih mesnin z divjačino in krškopoljskim prašičem za gurmane. Ponuja zaseko, tri salame in klobaso z diskretno noto dima in nežnimi okusi.

Kot vinarji delajo naravna vina, sam po naravnih tradicionalnih postopkih in brez vsakršnih dodatkov dela mesnine iz ekološke svinjine in divjačine. Dodaja konjak in začimbe.

Osnova pri salamah je svinjina, ki ji doda govedino, jelena in medveda. Suha klobasa pa je iz svinjine, medveda in jelena. Od bližnjega kmeta odkupuje pri nas rojene in vzrejene prašiče, a bi jih rad sčasoma sam redil. Mesnine zori pri visoki vlagi pod zemljo v zorilnicah, obdanih z glino. Prve dni jih dimi, potem pa tri do štiri mesece fermentira in suši v zorilnici, nato po pakiranju zorijo še v vakuumu. Tako dosega nežen in prefinjen okus suhih mesnin, ki so naprodaj v estetski embalaži pod blagovno znamko BioSing.

Preskok na trženje sta z bratom naredila pred leti ob druženju z vinarji, ki delajo naravna oranžna vina, ko sta h kozarcu za prigrizek ponudila še njihove domače mesnine. Zdaj večino butičnih mesnin izvozi v Evropo.

Mlekarna Planika v siru Dobra misel spaja posoško mleko in divji origano

Sir Dobra misel, ki vsebuje posušen divji origano, je zadnja novost mlekarne Planika iz Kobarida. Z njim nadaljujejo zgodbo o pristnih mlečnih izdelkih iz Soške doline, od koder so vse sestavine. Osnova zanj je sir Kober, ki ga delajo iz mleka s hribovskih kmetij v Posočju. Močno sladkobno, a prijetno aromo mu daje divji origano, ki mu po domače pravimo tudi dobra misel, tako so poimenovali tudi sir. Divji prigano na planinah v Posočju nabira lokalna zeliščarica, mlekarna pa ga odkupuje.

Divji origano ni le začimba, ampak je tudi zdravilno zelišče. Za cimetom in klinčki je tretji najmočnejši antioksidant, pomaga pri sproščanju in odpravi posledic stresa, deluje tudi kot blažji antibiotik in antiseptik.

Sir Dobra misel lahko jeste samostojno, odličen je na pici, v jedeh iz italijanske kuhinje in na sirnem krožniku, pravijo v mlekarni Planika. Prodajajo ga v Sloveniji in v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji.

Odkar je ta sir na trgu, je prodaja najbolj poskočila pred božično-novoletnimi prazniki. Za poslovno darilo so ga kupovala tudi podjetja.

Evrosadov cilj: narediti najboljšo viljamovko na svetu za izvoz

Evrosad poznamo kot največjega pridelovalca jabolk pri nas, a se usmerjajo tudi v predelavo. Začeli so s 100-odstotnim jabolčnim, breskovim in hruškovim sokom, pred enim letom pa nadaljevali še z butično proizvodnjo viljamovke Zima.

Zgodba viljamovke je tesno prepletena z zgodovino družine Kozole in s Posavjem. »To sadjerodno grudo med Alpami in Jadranskim morjem je naš stari oče odkupil po razpadu jugoslovanske sadjarske zadruge in ustanovil podjetje Evrosad,« pravi direktor Boštjan Kozole. Njegov ded je med letom prideloval sveže sadje, pozimi, ko sadovnjaki počivajo, pa so iz hrušk delali viljamovko. Od tod izvira tudi njeno ime Zima.

Viljamovko delajo po enakem receptu kot ded, ki je leta 1965 prvič destiliral izbrane hruške. Te so še danes ročno potrgane, uležane in kuhane v majhnih serijah, kar viljamovko bogati z odličnim okusom. Z viljamovko obujajo tradicijo mojstrov žganjekuhe, poudarjajo kakovost sadja, ki raste v najboljših razmerah, in lokalno pridelavo. Lokalno je vse od sadja, kuhanja žganja do ustekleničevanja, steklenic, etiket, oblikovanja in distribucije.

»Radi bi naredili najboljšo viljamovko na svetu. Uveljavili bi jo radi kot avtohtono pijačo Slovenije, kot je janeževo žganje ouzo v Grčiji ali vodka v Rusiji, ter jo pripeljali na svetovni trg,« razkriva Kozole. Letos jo bodo poslali na prestižna ocenjevanja, večji prodajni preboj po Evropi pa pričakujejo jeseni. Prodajo bi radi razširili tudi v ZDA, ki je največji trg žganih pijač na svetu.

Kmetijska zadruga Tolmin prodajo mesnin Alpija povečuje s hrenovkami z oljčnim oljem ali smetano

Kmetijska zadruga Tolmin svojo inovativnost dokazuje s hrenovkami Alpija, ki jih v salameriji delajo le iz izbranih kosov govejega in svinjskega mesa slovenskega porekla. Zadruga govejo živino odkupuje v Posočju, iz Cerknega, z Idrijskega in Goriškega, prašiče pa s štajerskih in prekmurskih kmetij.

Njihove hrenovke so v naravnem ovoju, mesu dodajo začimbe ter le minimalno količino aditivov nitritna sol in fosfat, zato so zdrave in primerne tudi za otroke. Poleg navadne hrenovke ponujajo še dve, bolj izvirni hrenovki. Prvi so dodali smetano iz mlekarne Planika, ki je v lasti tolminske zadruge, druga pa namesto slanine vsebuje oljčno olje iz slovenske Istre. Količinsko naredijo več navadnih hrenovk in z oljčnim oljem, manj pa s smetano, ki imajo tudi krajši rok trajanja.

S temi hrenovkami je Kmetijska zadruga Tolmin razširila ponudbo in povečala prodajo mesnin pod blagovno znamko Alpija. S prodajo hrenovk so zadovoljni, saj jim prinesejo 15 odstotkov prihodkov z mesninami Alpija.

Strletova kmetija z Ljubljanskega barja dela več vrst sladoleda

TaStrletov sladoled, ki na obrobju Ljubljanskega barja dela Špela Omahen Strle in mu, ko je le mogoče, dodaja lokalne sestavine, je odličen primer, kako visoko dodano vrednost lahko kmetija doseže s predelavo mleka. Lonček z 240 mililitri sladoleda stane od 3,9 do 5,9 evra.

Strletovi so se med prvimi kmetijami lotili predelave mleka v mlečne izdelke. Predlanskim pa so ponudbo obogatili še s sladoledi. Poleg izvirnih receptov in imen njihovi sladoledi izstopajo tudi po lepem dizajnu, ki je delo mlade grafične oblikovalke Mojce Jenko.

Sladolede gospodar Marko, gospodarica Zdenka, Mila jera & lena r't so poimenovali po družinskih članih zato, da kupci spoznajo ljudi s kmetije. Po kmetiji pa je poimenovan sladoled Strlečatela, ki je s kozjim mlekom in smetano, koščki čokolade in slano karamelo. Delajo tudi različne sadne in veganske sladolede, lešnikovega, pistacijevega …, občasno tudi sladoled z umetnim sladilom, ki je primeren za sladkorne bolnike.

Špela Omahen Strle za sladoled porabi približno 50 litrov mleka na teden in pri takšni količini tudi ostaja. Sladoledne torte so njen novi korak, sčasoma celo sladoledna kavarna.

Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga širi ponudbo pod blagovno znamko Polonca

Podjetnost Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga iz Kranja izkazuje s širjenjem ponudbe pod blagovno znamko Polonca. Pod to znamko že prodajajo očiščen in opran krompir, ki ga odkupujejo z gorenjskih kmetij. Ponudbo bodo najprej razširili tako, da bodo ločili krompir za kuhanje in krompir za pečenje. Kasneje bodo blagovni znamki Polonca dodali še slovenski česen in čebulo, konec leta ali prihodnje leto pa tudi gomoljasto zelenjavo.

Zadruga Sloga podpira tudi kmete, ki dodaten zaslužek iščejo v predelavi in neposredni prodaji svojih izdelkov. Kmečke dobrote zadruga v svojih trgovinah ponuja v posebnih kotičkih pod skupno znamko Slogina špajza. Prodaja Slogine špajze je lani zrasla za 30 odstotkov.

Z lanskim poslovanjem so v zadrugi zadovoljni. Predlanskim so imeli 29 milijonov evrov prihodkov, lani pa že 33 milijonov. Prihodke so povečali za deset odstotkov, takšno rast bi radi ponovili tudi letos. Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga s približno 430 člani in 75 zaposlenimi sodi med večje zadruge pri nas.

Z opremo iz Humka lahko solato doma gojite kar v garaži ali na steni

Blejsko podjetje Humko je pripravljeno na novodobne vrtnarje. Zanje so razvili panele za navpično vrtnarjenje, rastne komore in visoke grede s samodejnim zalivanjem in gnojenjem.

Iz farme deževnikov je podjetje Humko v 30 letih zraslo v vodilnega ponudnika profesionalnih gnojil in substratov za vrtičkarje. Novo tržno nišo so našli v tehnologijah za navpično gojenje rastlin in gojenje v notranjih prostorih.

Že leta 2000 so patentirali zeleno steno, kjer lahko gojimo okrasne rastline, zelišča in zelenjavo. Avtomatika omogoča samodejno dodajanje gnojil, vode in hranil. S partnerskim podjetjem so razvili najnovejšo LED-osvetlitev za navpične stenske panele, ki po inovativnosti sodi v svetovni vrh.

Razvijajo tudi rastne komore, kjer lahko gojimo mikro zelenjavo, solato, radič, ohrovt in druge vrtnin. Komore že imajo ogrevanje, hlajenje pa bodo še razvili.

Iz panelov za stavbne fasade razvijajo posebne visoke grede (na sliki), ki bodo imele svoj vir ogrevanja.

Poleg tega imajo novo proizvodnjo organskih gnojil. Vidno vlogo imajo tudi pri šolanju mladih, saj z Biotehniškim centrom Naklo vpeljujejo nov izobraževalni program o ozelenjevanju urbanih okolij.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Iz Komende prihaja uspešna zgodba socialnega podjetništva in kmetovanja

Pet invalidov že dela na kmetiji, tja bi radi vključili tudi ljudi z motnjo v duševnem razvoju

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Zmagovalci Agrobiznisa 2018 so mlekarna Planika, zadrugi Tolmin in Sloga ter Humko

Najbolj podjetna je Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga iz Kranja. Najbolj inovativno živilo so hrenovke Alpija z oljčnim oljem ali smetano...

AGROBIZ
Novice
Novice Spoznajte sedem najboljših živil leta 2018 in inovativno mlekarno

Žemljice z nakaljenimi semeni, konopljin opečenec, ajdove testenine s pšeničnimi kalčki, biojogurt z aronijo, sok iz ekološke rdeče...

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2020 bodo kmetijske subvencije bolj prilagojene potrebam vsake države članice

Do zdaj so ukrepe za kmetijske subvencije določali v Bruslju in so bili enaki po vsej EU. To se z letom 2020 spreminja – na evropski...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Komu bo svetovni dan čebel prinesel več posla

20. maja bomo prvič praznovali svetovni dan čebel. Takrat bodo Slovenijo obiskali kmetijski ministri in čebelarji z vsega sveta, da se...

AGROBIZ
Novice
Novice Jeruzalem Ormož SAT se širi v vrtnarstvo

Letos načrtujejo tudi novo sušilnico hmelja in petodstotno rast prihodkov

AGROBIZ
Novice
Novice Vse več rejcev vstopa v ukrep dobrobit živali

Ta ukrep, ki zagotavlja nadstandardne pogoje reje za boljše počutje živali, pri nas velja za prašiče, govedo in drobnico