Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Kako sadjarji po lanski pozebi spreminjajo svoj poslovni model

Čas branja: 4 min
14.02.2018  18:43
Rešitev vidijo v diverzifikaciji pridelave, kar pomeni, da bodo gojili več vrst sadja in drugih kultur, delež jabolk pa zmanjšali.
Kako sadjarji po lanski pozebi spreminjajo svoj poslovni model
Foto: Delta Holding

Obveščaj me o novih člankih:  

Nasade sadja poskušajo pred sušo in pozebo zaščititi z namakalno-oroševalnimi sistemi; kjer to ni mogoče, pa z drugimi agrotehničnimi ukrepi. Od integrirane pridelave se usmerjajo v ekološko, ker v EU raste povpraševanje po ekosadju. Seveda pa je prvi cilj preživeti letošnje leto, ko ni jabolk za izvoz, za oskrbo domačega trga pa so jih morali dokupiti. Da bi povečali prepoznavnost slovenskega sadja in tako privabili kupce, se pripravljajo na vstop v shemo Izbrana kakovost – Slovenija.

Mirosan na 17 hektarjih načrtuje oroševanje

V Mirosanu iz Kasaz pri Petrovčah pripravljajo projekte za oroševanje 17 od 140 hektarjev. Marca se bodo prijavili na razpis za sofinanciranje oroševalnih sistemov, če bodo pravočasno dobili vse potrebne papirje, pravi direktor Vlado Korber. Z jabolčnimi krhlji in jabolčnim čipsom so že pred leti pokazali, kako se jabolkom dodaja vrednost. Imajo tudi ekološke nasade. Ob normalni letini imajo najmanj 5.500 ton jabolk. Lani so imeli manj kot 200 ton jabolk prvega razreda.

Evrosad v namakanje 177 hektarjev

Tudi skupina Evrosad pripravlja projekte za namakanje 177 hektarjev, od katerih bo 97 hektarjev tudi oroševanih. »Ker smo imeli vse nasade lani zavarovane, lahko resno razmišljamo o vseh teh investicijah in razvoju. Če ne bi imeli zavarovanja, bi bil obstoj cele skupine pod vprašajem,« pravi direktor Boštjan Kozole.Lani so zaradi pozebe imeli manj kot desetino pridelka, navadno imajo na 500 hektarjih 20 tisoč ton jabolk. Z odkupom jabolk s Hrvaške in Italije bodo letos oskrbeli slovenske trgovce. Prvič po dolgih letih ne bodo izvozili niti kilograma jabolk.

Manj jabolk, več drugega sadja in predelava

Večji udarec od pozebe občutijo ob izgubi ruskega trga. »Oboje nas je prisililo, da smo lani sprejeli novo strategijo razvoja. Glavna novost je, da gremo v diverzifikacijo proizvodnje in povečujemo predelavo, ki smo jo začeli s sokovi in viljamovko,« dodaja. Še leta 2015 so pridelali slab odstotek breskev, osem odstotkov hrušk in 91 odstotkov jabolk, v nekaj letih pa bodo delež jabolk zelo zmanjšali in pridelali več drugega sadja. Povečujejo nasade breskev in hrušk, krčijo nasade jabolk. Od lani pridelujejo jagode in jedilne buče. Vse sadovnjake v Ormožu bodo preusmerili v ekološko pridelavo.

Zadruga iz Selnice ob Dravi zaradi dveh pozeb ob 1,5 milijona evrov

Tudi Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi se usmerja v ekološka jabolka, a jih je lani na štirih hektarjih bilo le 700 kilogramov. Jabolka prinesejo tretjino vseh prihodkov zadruge, ki se po dveh zaporednih pozebah letos bojuje za preživetje. »V dveh letih smo zaradi pozebe izgubili najmanj 1,5 milijona evrov prihodkov in prodajne tokove. Radi bi bili inovativni, med prvimi smo delali konopljino olje in čokolado s konopljo, radi bi se lotili tudi jabolčnega vina in piva, a brez jabolk ni nič,« pravi direktor Janko Stojkovič.

Kaj pa, ko oroševanje ni mogoče?

»Naši sadovnjaki so blizu reke Drave in zaradi močnega vetra ne pride v poštev ne oroševanje ne dimljenje v sadovnjakih. Preostane nam le, da z agrotehničnimi ukrepi, denimo s škropljenjem aminokislin in drugih primernih pripravkov, čim bolj povečamo odpornost jablan in jih pripravimo na morebitne šoke,« pravi Stojkovič.

Na 50 hektarjih v povprečju pridelajo od 1.700 do dva tisoč ton jabolk. Leta 2016 so imeli le 66 kilogramov jabolk, lani okoli 150 ton jabolk, a je večina šla v industrijsko predelavo. Decembra so v hladilnici in trgovinah prodali zadnja svoja jabolka letnika 2017, zdaj ponujajo uvožena. Izguba iz lanskega poslovanja ne bi bila presenečenje. Da preživijo, so kandidirali za državno pomoč za poškodovane nasade in za reprogram investicijskega posojila pri regionalnem razvojnem skladu v Ribnici.

Sadjarji vstopajo v shemo Izbrane kakovosti – Slovenija

Po dveh tako težkih letih je prvi cilj sadjarjev boj za preživetje. Da bi ohranili domače kupce in jih navezali nase, se pripravljajo na vstop v shemo izbrane kakovosti (IK). Sadjarji in država bi sofinancirali promocijsko kampanjo, da bi povečali prepoznavnost slovenskega sadja in s tem privabili nove kupce. »Pripravljamo specifikacijo o pogojih, ki jih morajo sadjarji izpolniti pri vstopu v IK. Na podlagi specifikacije bo verjetno marca v uradnem listu objavljena uredba, ki zavezuje vse sadjarje, da bodo lahko že konec leta pridobili certifikat IK,« pravi Stojkovič, ki je hkrati predsednik sektorskega odbora za sadje.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...