Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja  Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja Letos in prihodnje leto bodo v Središču ob Dravi investirali 1,3 milijona evrov
Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

Kako sadjarji po lanski pozebi spreminjajo svoj poslovni model

Čas branja: 4 min
14.02.2018  18:43
Rešitev vidijo v diverzifikaciji pridelave, kar pomeni, da bodo gojili več vrst sadja in drugih kultur, delež jabolk pa zmanjšali.
Kako sadjarji po lanski pozebi spreminjajo svoj poslovni model
Foto: Delta Holding

Nasade sadja poskušajo pred sušo in pozebo zaščititi z namakalno-oroševalnimi sistemi; kjer to ni mogoče, pa z drugimi agrotehničnimi ukrepi. Od integrirane pridelave se usmerjajo v ekološko, ker v EU raste povpraševanje po ekosadju. Seveda pa je prvi cilj preživeti letošnje leto, ko ni jabolk za izvoz, za oskrbo domačega trga pa so jih morali dokupiti. Da bi povečali prepoznavnost slovenskega sadja in tako privabili kupce, se pripravljajo na vstop v shemo Izbrana kakovost – Slovenija.

Mirosan na 17 hektarjih načrtuje oroševanje

V Mirosanu iz Kasaz pri Petrovčah pripravljajo projekte za oroševanje 17 od 140 hektarjev. Marca se bodo prijavili na razpis za sofinanciranje oroševalnih sistemov, če bodo pravočasno dobili vse potrebne papirje, pravi direktor Vlado Korber. Z jabolčno pulpo in jabolčnim čipsom so že pred leti pokazali, kako se jabolkom dodaja vrednost. Imajo tudi ekološke nasade. Ob normalni letini imajo najmanj 5.500 ton jabolk. Lani so imeli manj kot 200 ton jabolk prvega razreda.

Evrosad v namakanje 177 hektarjev

Tudi skupina Evrosad pripravlja projekte za namakanje 177 hektarjev, od katerih bo 97 hektarjev tudi oroševanih. »Ker smo imeli vse nasade lani zavarovane, lahko resno razmišljamo o vseh teh investicijah in razvoju. Če ne bi imeli zavarovanja, bi bil obstoj cele skupine pod vprašajem,« pravi direktor Boštjan Kozole.Lani so zaradi pozebe imeli manj kot desetino pridelka, navadno imajo na 500 hektarjih 20 tisoč ton jabolk. Z odkupom jabolk s Hrvaške in Italije bodo letos oskrbeli slovenske trgovce. Prvič po dolgih letih ne bodo izvozili niti kilograma jabolk.

Manj jabolk, več drugega sadja in predelava

Večji udarec od pozebe občutijo ob izgubi ruskega trga. »Oboje nas je prisililo, da smo lani sprejeli novo strategijo razvoja. Glavna novost je, da gremo v diverzifikacijo proizvodnje in povečujemo predelavo, ki smo jo začeli s sokovi in viljamovko,« dodaja. Še leta 2015 so pridelali slab odstotek breskev, osem odstotkov hrušk in 91 odstotkov jabolk, v nekaj letih pa bodo delež jabolk zelo zmanjšali in pridelali več drugega sadja. Povečujejo nasade breskev in hrušk, krčijo nasade jabolk. Od lani pridelujejo jagode in jedilne buče. Vse sadovnjake v Ormožu bodo preusmerili v ekološko pridelavo.

Zadruga iz Selnice ob Dravi zaradi dveh pozeb ob 1,5 milijona evrov

Tudi Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi se usmerja v ekološka jabolka, a jih je lani na štirih hektarjih bilo le 700 kilogramov. Jabolka prinesejo tretjino vseh prihodkov zadruge, ki se po dveh zaporednih pozebah letos bojuje za preživetje. »V dveh letih smo zaradi pozebe izgubili najmanj 1,5 milijona evrov prihodkov in prodajne tokove. Radi bi bili inovativni, med prvimi smo delali konopljino olje in čokolado s konopljo, radi bi se lotili tudi jabolčnega vina in piva, a brez jabolk ni nič,« pravi direktor Janko Stojkovič.

Kaj pa, ko oroševanje ni mogoče?

»Naši sadovnjaki so blizu reke Drave in zaradi močnega vetra ne pride v poštev ne oroševanje ne dimljenje v sadovnjakih. Preostane nam le, da z agrotehničnimi ukrepi, denimo s škropljenjem aminokislin in drugih primernih pripravkov, čim bolj povečamo odpornost jablan in jih pripravimo na morebitne šoke,« pravi Stojkovič.

Na 50 hektarjih v povprečju pridelajo od 1.700 do dva tisoč ton jabolk. Leta 2016 so imeli le 66 kilogramov jabolk, lani okoli 150 ton jabolk, a je večina šla v industrijsko predelavo. Decembra so v hladilnici in trgovinah prodali zadnja svoja jabolka letnika 2017, zdaj ponujajo uvožena. Izguba iz lanskega poslovanja ne bi bila presenečenje. Da preživijo, so kandidirali za državno pomoč za poškodovane nasade in za reprogram investicijskega posojila pri regionalnem razvojnem skladu v Ribnici.

Sadjarji vstopajo v shemo Izbrane kakovosti – Slovenija

Po dveh tako težkih letih je prvi cilj sadjarjev boj za preživetje. Da bi ohranili domače kupce in jih navezali nase, se pripravljajo na vstop v shemo izbrane kakovosti (IK). Sadjarji in država bi sofinancirali promocijsko kampanjo, da bi povečali prepoznavnost slovenskega sadja in s tem privabili nove kupce. »Pripravljamo specifikacijo o pogojih, ki jih morajo sadjarji izpolniti pri vstopu v IK. Na podlagi specifikacije bo verjetno marca v uradnem listu objavljena uredba, ki zavezuje vse sadjarje, da bodo lahko že konec leta pridobili certifikat IK,« pravi Stojkovič, ki je hkrati predsednik sektorskega odbora za sadje.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji