Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu
Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.
Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre odličnosti bi potrebovali še za vrtnarstvo in mleko ter inkubator za razvoj novih živil.
Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in drugim pivovarnam v njegovi skupini.
V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso zadovoljni s spremembo uredbe o koncesiji za rabo termalne vode, saj ne predvideva obljubljene dodatne količine vode, ki je niso izkoristili drugi upravičenci in bi jo po sklepu vlade lahko uporabili v kmetijstvu.

Spoznajte Panvitin recept za rast prašičereje

Čas branja: 4 min
22.02.2018  07:30  Dopolnjeno: 22.02.2018 07:30
Lani je bilo pri nas vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Z nagrajevanjem rejcev, ki imajo sklenjen krog reje, poskuša Panvita povečati letni zakol
Spoznajte Panvitin recept za rast prašičereje

Lani je bilo v Sloveniji vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991, kažejo začasni podatki statističnega urada Surs. Samopreskrba s svinjskim mesom je zadnja leta okoli 30-odstotna. Pišemo, kako Panvita spodbuja kmete, da bi poskrbeli za sklenjen krog reje – od plemenskih svinj do pujsov in pitancev za zakol. Z nagrajevanjem takšnih rejcev bi radi letni zakol povečali s 70 tisoč na 85 tisoč prašičev. S tem bi povečali tudi količino mesa in mesnih izdelkov slovenskega porekla.

Nedonosna reja prašičev

Najprej poglejmo, kaj je razlog za lanski upad prašičereje. Branko Virag, član uprave skupine Panvita, pravi: »Glavni razlog je visoka cena tekačev (prašičev, ki so stari do vključno deset tednov ali tehtajo do 30 kilogramov) v začetku leta 2017, ki je zmanjšala donosnost reje. V začetku minulega leta so rejci za tekača plačali od 68 pa vse do 90 evrov brez DDV, po povprečno štirih mesecih reje pa so pitanca (prašiča s 120 kilogrami žive teže) prodali povprečno za 150 do 160 evrov brez DDV. Kmetu je v najboljšem primeru ostalo 80 evrov na prodanega pitanca, v povprečju pa med 50 in 60 evri. Toliko je stala tudi krma, medtem ko stroškov svojega dela, elektrike, zdravil in veterinarske oskrbe rejec ob lanskih visokih cenah tekačev ni imel pokritih.«

Tri oblike vzreje

Donosnost prašičereje poskušajo v Panviti zvišati tako, da rejce za zvestobo dodatno nagradijo z višjo ceno za prašiče, ki so bili vzrejeni in do zakola pitani pri nas. V Panviti, ki zakolje okoli 70 tisoč prašičev na leto, imajo tri oblike reje. Pri prvi na svojih farmah Nemščak in Jezera vzredijo okoli 38 tisoč prašičev, tekače pa uvozijo.

Druga oblika je kooperacija s kmeti, ki za Panvito vzredijo okoli 18 tisoč prašičev na leto. Tekači so skoteni v Sloveniji, Panvita jih dobi od Farm Ihan v zameno za krmo. »Kooperantom priskrbimo pujse, krmo in strokovno pomoč, enkrat na teden pa tudi obisk zootehnika in veterinarja. Ko prašiče zredijo na 115 do 120 kilogramov, jih od rejcev odpeljemo v našo klavnico in mesno predelavo. Rejcu za pitanje, vloženo delo in porabo elektrike plačamo od 10 do 12 evrov na žival,« pravi Virag.

Pogodbene rejce nagradijo za zvestobo

Tretja oblika pa je pogodbeno sodelovanje s kmeti, ki imajo sklenjen krog reje prašičev. To pomeni, da imajo svoje plemenske svinje, njihove pujse pa redijo do zakola. »Ko prašiče vzredijo do 120 kilogramov žive teže, jih v Panviti odkupimo in poskrbimo za zakol, predelavo in prodajo mesa. Rejci v začetku leta napovedo, koliko pitancev nam bodo v vsem letu prodali, in če napoved izpolnijo, jih konec leta nagradimo za zvestobo oziroma pripadnost. Priznamo jim dodatne tri cente na kilogram tople mase. Pri prašiču s 120 kilogrami žive teže je po zakolu približno sto kilogramov tople mase. Lani je bila povprečna odkupna cena 1,6 evra na kilogram, dodatni trije centi na kilogram pa so pomenili za dva odstotka boljšo ceno. Dodatek za zvestobo damo kmetom v obliki vrednostnega bona, ki ga lahko v Panviti unovčijo za nakup repromateriala ali česa drugega. Tak bonus smo lani dali 30 rejcem, od njih pa odkupili 15 tisoč prašičev za zakol,« razlaga Virag.

Večja reprodukcija, manjši uvoz pujsov

Tako bi radi motivirali rejce, da bi redili več prašičev, povečali reprodukcijo, zmanjšali uvoz pujsov tekačev in izboljšali samopreskrbo s svinjskim mesom. Takšnim rejcem že tretje leto ponujajo bonus za vse pitance, ki so rojeni in vzrejeni v Sloveniji ter prodani Panviti. Rezultati so dobri, saj se za pogodbeno rejo za Panvito odloča več rejcev.

V najboljših letih so v Panviti zaklali 105 tisoč prašičev na leto, trenutno jih okoli 70 tisoč, v nekaj letih pa bi radi letni zakol povečali vsaj na 85 tisoč prašičev. S tem bi radi preprečili tudi pomanjkanje svinjskega mesa, če bi se k našim sosedom razširila afriška prašičja kuga, pravi Virag. Na severu Češke so to bolezen že zaznali, širi se za približno sto kilometrov na leto. Ko se pojavi, se meje zaprejo. Uvoz svinjskega mesa se prepove, pri nizki stopnji samopreskrbe pa lahko začne svinjskega mesa celo primanjkovati.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena

Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in...

AGROBIZ
Novice
Novice ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše 4

Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki...

AGROBIZ
Novice
Novice V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi 4

V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja 1

V videu in reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE

V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre...

AGROBIZ
Novice
Novice Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška

Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? 4

Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.