Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja  Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja Letos in prihodnje leto bodo v Središču ob Dravi investirali 1,3 milijona evrov
Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

Zakaj šef Jate Emone kupuje izključno jajca iz baterijske reje

Čas branja: 4 min
28.02.2018  14:24
Stojan Hergouth, Jata Emona: Jajca iz baterijske reje so najbolj neoporečna
 Zakaj šef Jate Emone kupuje izključno jajca iz baterijske reje
»Januarja se nam je prvič zgodilo, da smo prodali več jajc iz talne in proste reje, manj pa iz baterijske. Baterijska reja jajc neupravičeno upada zaradi negativne podobe, ki jo tej reji pripisujejo zagovorniki pravic živali,« trdi Stojan Hergouth, predsednik uprave Jate Emone.
Foto: Jure Makovec

Bliža se velika noč, ko na praznično obloženih mizah ne bo manjkalo pirhov. Pogledali smo, koliko jajc pojemo v Sloveniji in kako dober posel je prireja jedilnih jajc. Spomnili vas bomo tudi na razlike med baterijsko, talno in prosto rejo ter kako zagovorniki pravic živali vplivajo na nakupne navade tako osnovnega živila, kot je jajce.

Dobro polovico jajc priredi pet podjetij

Vsako leto v Sloveniji porabimo med 350 in 400 milijoni jedilnih jajc, iz slovenske prireje pa pride okoli 370 milijonov jajc, ocenjuje Stojan Hergouth, predsednik uprave Jate Emone. Okrog 170 milijonov jajc za samooskrbo – torej za svoje potrebe, neposredno prodajo in prodajo na tržnicah – priredi 48 tisoč manjših kmetij in gospodinjstev. Dobrih 200 milijonov jajc za trgovine, gostince in živilskopredelovalno industrijo pa priredi pet podjetij. V Jati Emoni dajo na trg dobrih sto milijonov jedilnih jajc na leto, drugih sto milijonov jajc pa Meja Šentjur, Ramuta iz Dvorjan pri Mariboru, Dobravčeva farma Roje iz Šempetra v Savinjski dolini in farma Hrvatič iz Male Pristave pri Pivki.

Rejec v povprečju zasluži od pol do enega centa na jajce

Po Hergouthovi oceni ves trg jedilnih jajc brez samooskrbe ni večji od 20 do 25 milijonov evrov, če upoštevamo grosistične cene. Povprečna grosistična cena je dobrih 10 centov za jajce, pakirano v zavitke z 10 jajci in dostavljeno v skladišče trgovca. To pomeni, da rejec zasluži od pol do enega centa na jajce, stroški dela pa znašajo en cent.

V Jati Emoni prodajo za dobrih deset milijonov evrov jajc in izdelkov iz jajc, kot sta melanž in jajčni rumenjak. Kar 75 odstotkov jajc prodajo trgovcem, 15 odstotkov gostincem in javnim ustanovam, preostalih deset odstotkov pa živilskopredelovalni industriji. Izvoz ni njihova prioriteta, saj »prirejo jajc obvladuje prav vsak narod«. Le občasno v tujino prodajo drobna jajca ali izdelke iz jajc, za katere doma ne najdejo kupca.

Jajca prinesejo slabo petino vseh prihodkov Jate Emone

Jata Emona je lani prihodke povečala za dva odstotka, na 56 milijonov evrov. Kot rečeno, so jajca njihov drugi najpomembnejši program, glavna pa so krmila za krave molznice, govedo in prašiče, ki jim prinesejo okoli 40 milijonov evrov prihodkov. S petimi milijoni evrov prihodkov sledi perutninski repromaterial, ki obsega valilna jajca, en dan stare piščance in kokoši nesnice. Za milijon evrov prodajo še organskih gnojil bogatin in dietetičnih izdelkov enemon.

Robot krmila pakira v vreče

Letos bodo pol EBITDA, ki je lani presegel pet milijonov evrov, namenili za posodabljanje hlevskih tehnologij za kokoši nesnice, valilna jajca in piščance, pri krmilih pa posodabljajo mešanje, skladiščenje, doziranje in pakiranje. »Naša največja naložba v zadnjem letu in pol je bila pakirna linija z robotom, ki krmila pakira v vreče,« dodaja Hergouth.

Zavajajoče predstave o svobodnih in srečnih kokoših

Januarja se jim je prvič zgodilo, da so prodali več jajc iz talne in proste reje, manj pa iz baterijske. Ta vrsta reje, kjer so kokoši nesnice v tako imenovanih obogatenih kletkah, po Hergouthovem mnenju neupravičeno upada zaradi negativne podobe, ki jo tej reji pripisujejo zagovorniki pravic živali. Ugovarja jim, da »prav iz baterijske reje pridejo najbolj neoporečna jajca, kokoši imajo najbolj nadzorovane razmere bivanja, v okolje pa se sprošča najmanj emisij prahu in smradu«.

Kokoši imajo v vseh rejah (baterijski, talni in prosti) omejen prostor, razlike pa so zelo majhne in daleč od predstav kupcev o svobodnih kokoših, poudarja Hergouth. V obogatenih kletkah je po deset kokoši nesnic, vsaka ima 27,5 krat 27,5 centimetra prostora. Kletka ima napajalnike, žleb za hrano, gnezdo in gred. Na dnu takšne kletke ni nastilja, ampak perforirano dno, tako da kokošji iztrebki padejo iz kletke. »Zato sam vedno kupujem le jajca iz baterijske reje, saj je pri talni in prosti reji higiena slabša, jajce in žival pa v precej večjem stiku z iztrebki,« trdi Hergouth.

Pri talni in prosti reji ima kokoš 33 krat 33 centimetrov prostora, kar ni precej več od baterijske reje. Izpusti na pašo v deklarirani prosti reji so pri našem podnebju pol leta zaprti, poleti pa jih uporablja največ petina kokoši. »Kokoši se v tradicionalnih kmečkih rejah pasejo iz potrebe po iskanju hrane, ne pa iz rekreativnih motivov,« nam je razložil.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji