Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

Zakaj šef Jate Emone kupuje izključno jajca iz baterijske reje

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 4 min
28.02.2018  14:24
Stojan Hergouth, Jata Emona: Jajca iz baterijske reje so najbolj neoporečna
 Zakaj šef Jate Emone kupuje izključno jajca iz baterijske reje
»Januarja se nam je prvič zgodilo, da smo prodali več jajc iz talne in proste reje, manj pa iz baterijske. Baterijska reja jajc neupravičeno upada zaradi negativne podobe, ki jo tej reji pripisujejo zagovorniki pravic živali,« trdi Stojan Hergouth, predsednik uprave Jate Emone.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Bliža se velika noč, ko na praznično obloženih mizah ne bo manjkalo pirhov. Pogledali smo, koliko jajc pojemo v Sloveniji in kako dober posel je prireja jedilnih jajc. Spomnili vas bomo tudi na razlike med baterijsko, talno in prosto rejo ter kako zagovorniki pravic živali vplivajo na nakupne navade tako osnovnega živila, kot je jajce.

Dobro polovico jajc priredi pet podjetij

Vsako leto v Sloveniji porabimo med 350 in 400 milijoni jedilnih jajc, iz slovenske prireje pa pride okoli 370 milijonov jajc, ocenjuje Stojan Hergouth, predsednik uprave Jate Emone. Okrog 170 milijonov jajc za samooskrbo – torej za svoje potrebe, neposredno prodajo in prodajo na tržnicah – priredi 48 tisoč manjših kmetij in gospodinjstev. Dobrih 200 milijonov jajc za trgovine, gostince in živilskopredelovalno industrijo pa priredi pet podjetij. V Jati Emoni dajo na trg dobrih sto milijonov jedilnih jajc na leto, drugih sto milijonov jajc pa Meja Šentjur, Ramuta iz Dvorjan pri Mariboru, Dobravčeva farma Roje iz Šempetra v Savinjski dolini in farma Hrvatič iz Male Pristave pri Pivki.

Rejec v povprečju zasluži od pol do enega centa na jajce

Po Hergouthovi oceni ves trg jedilnih jajc brez samooskrbe ni večji od 20 do 25 milijonov evrov, če upoštevamo grosistične cene. Povprečna grosistična cena je dobrih 10 centov za jajce, pakirano v zavitke z 10 jajci in dostavljeno v skladišče trgovca. To pomeni, da rejec zasluži od pol do enega centa na jajce, stroški dela pa znašajo en cent.

V Jati Emoni prodajo za dobrih deset milijonov evrov jajc in izdelkov iz jajc, kot sta melanž in jajčni rumenjak. Kar 75 odstotkov jajc prodajo trgovcem, 15 odstotkov gostincem in javnim ustanovam, preostalih deset odstotkov pa živilskopredelovalni industriji. Izvoz ni njihova prioriteta, saj »prirejo jajc obvladuje prav vsak narod«. Le občasno v tujino prodajo drobna jajca ali izdelke iz jajc, za katere doma ne najdejo kupca.

Jajca prinesejo slabo petino vseh prihodkov Jate Emone

Jata Emona je lani prihodke povečala za dva odstotka, na 56 milijonov evrov. Kot rečeno, so jajca njihov drugi najpomembnejši program, glavna pa so krmila za krave molznice, govedo in prašiče, ki jim prinesejo okoli 40 milijonov evrov prihodkov. S petimi milijoni evrov prihodkov sledi perutninski repromaterial, ki obsega valilna jajca, en dan stare piščance in kokoši nesnice. Za milijon evrov prodajo še organskih gnojil bogatin in dietetičnih izdelkov enemon.

Robot krmila pakira v vreče

Letos bodo pol EBITDA, ki je lani presegel pet milijonov evrov, namenili za posodabljanje hlevskih tehnologij za kokoši nesnice, valilna jajca in piščance, pri krmilih pa posodabljajo mešanje, skladiščenje, doziranje in pakiranje. »Naša največja naložba v zadnjem letu in pol je bila pakirna linija z robotom, ki krmila pakira v vreče,« dodaja Hergouth.

Zavajajoče predstave o svobodnih in srečnih kokoših

Januarja se jim je prvič zgodilo, da so prodali več jajc iz talne in proste reje, manj pa iz baterijske. Ta vrsta reje, kjer so kokoši nesnice v tako imenovanih obogatenih kletkah, po Hergouthovem mnenju neupravičeno upada zaradi negativne podobe, ki jo tej reji pripisujejo zagovorniki pravic živali. Ugovarja jim, da »prav iz baterijske reje pridejo najbolj neoporečna jajca, kokoši imajo najbolj nadzorovane razmere bivanja, v okolje pa se sprošča najmanj emisij prahu in smradu«.

Kokoši imajo v vseh rejah (baterijski, talni in prosti) omejen prostor, razlike pa so zelo majhne in daleč od predstav kupcev o svobodnih kokoših, poudarja Hergouth. V obogatenih kletkah je po deset kokoši nesnic, vsaka ima 27,5 krat 27,5 centimetra prostora. Kletka ima napajalnike, žleb za hrano, gnezdo in gred. Na dnu takšne kletke ni nastilja, ampak perforirano dno, tako da kokošji iztrebki padejo iz kletke. »Zato sam vedno kupujem le jajca iz baterijske reje, saj je pri talni in prosti reji higiena slabša, jajce in žival pa v precej večjem stiku z iztrebki,« trdi Hergouth.

Pri talni in prosti reji ima kokoš 33 krat 33 centimetrov prostora, kar ni precej več od baterijske reje. Izpusti na pašo v deklarirani prosti reji so pri našem podnebju pol leta zaprti, poleti pa jih uporablja največ petina kokoši. »Kokoši se v tradicionalnih kmečkih rejah pasejo iz potrebe po iskanju hrane, ne pa iz rekreativnih motivov,« nam je razložil.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...