Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

SiDG s 152 žagarji v dolgoročne pogodbe o dobavi lesa iz državnih gozdov

Čas branja: 4 min
02.03.2018  17:29  Dopolnjeno: 02.03.2018 18:39
Ker je odkup lesa iz zasebnih gozdov negotov, bo z dolgoročnimi dobavami iz državnih gozdov oskrba žag in primarnih predelovalcev lesa trajna in stabilna; z dolgoročnimi pogodbami bodo od Slovenskih državnih gozdov (SiDG) letos odkupili najmanj 670 tisoč kubičnih metrov lesa
SiDG s 152 žagarji v dolgoročne pogodbe o dobavi lesa iz državnih gozdov
Foto: Borut Hocevar

Obveščaj me o novih člankih:  

Z Lesonitom iz Ilirske Bistrice, Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec in žagami Cugmajster iz Loč, Marinčič iz Pivke in Pogorelec iz Postojne je državna gozdarska družba SiDG že podpisala prve dolgoročne pogodbe za prodajo hlodovine in manj kakovostnega lesa iz državnih gozdov. V prihodnjih dneh bo SiDG takšne dolgoročne pogodbe podpisal še s 147 žagarji in primarnimi predelovalci lesa. Skupaj gre za 152 kupcev, ki so med 195, prijavljenimi na prvi razpis, izpolnjevali zahtevane pogoje. To pomeni, da imajo predelavo lesa in zahtevano bonitetno oceno, od območja sečnje pa so oddaljeni manj kot 50 kilometrov.

Državnega lesa za manj kot tretjino potreb žagarjev in lesarjev

Na podlagi dolgoročnih pogodb jim bo SiDG letos dobavil 670 tisoč kubičnih metrov lesa iz državnih gozdov. Približno pol bo hlodovine, pol pa manj kakovostnega lesa. To je manj kot tretjina lesa, po kateri so žagarji in lesarji povpraševali na razpisu, ki se je končal sredi januarja, razlaga Zlatko Ficko, glavni direktor SiDG. »Manjše količine so razumljive, ker je državnih gozdov le petina. Dolgoročna dobava lesa je pomemben premik, saj tako pomagamo pri razvoju ali ponovni oživitvi lesno-predelovalne industrije in gozdno-lesnih verig, ki so zadnjih 20 let propadale, pa tudi k večjem zaposlovanju ...,« dodaja. Da les iz državnih gozdov ne bi končal v Avstriji, bo posebna komisija preverjala, ali se predela pri nas. Če bi komisija ugotovila, da ne, sledi kazen.

Seznam kupcev, s katerimi bodo podpisali pogodbe o dolgoročni dobavi lesa, je SiDG objavil na svoji spletni strani. Navedene so tudi količine. "Osem od 152 izbranih kupcev se je pritožilo na količino lesa. V povprečju so kupci dobili od 28 do 35 odstotkov količin lesa, po katerih so povpraševali v prvem razpisu," pravi Ficko.

Iz petletnih v triletne pogodbe o dobavi lesa

Sprva so v SiDG napovedovali petletne pogodbe o dobavi lesa iz državnih gozdov, a jih sklepajo za tri leta. "Zaradi podlubnikov in decembrskega vetroloma se povečuje obseg sanitarnih sečenj. Obseg rednih sečenj je določen z 10-letnim gozdnogospodarskim načrtom (GG načrt). Ker se veljavni GG načrt izteče čez tri leta, za toliko časa sklepamo pogodbe o dolgoročni dobavi," pravi Ficko.

Cena lesa iz državnih gozdov bo določena na podlagi povprečnih tržnih cen avstrijskega statističnega urada. "Njihove referenčne tržne cene bomo uporabljali dve do tri leta. SiDG posluje leto in pol, kar je prekratko obdobje, da bi dosežene tržne cene šteli za referenčne. V dolgoročnih pogodbah bodo cene za pet do 10 evrov na kubični meter nižje, kot bi jih SiDG dosegel na trgu, kjer bi bilo edino merilo najvišja cena," pojasnjuje Ficko.

Pogodbene količine lesa za kupce premajhne

Proizvajalec lesnih plošč Lesonit je največji kupec SiDG, hkrati pa je med prvimi petimi podpisniki dolgoročne pogodbe. SiDG mu bo v treh letih prodal slabih 360 tisoč kubičnih metrov manj kakovostnega lesa, iz katerega delajo razne plošče. Kot je za STA povedal predsednik uprave Lesonita Giorgio Barzazi, bodo tako od SiDG vsako leto odkupili 120 tisoč kubičnih metrov lesa , kar je nekaj več od polovice njihovih letnih potreb. Na leto predelajo od 220 tisoč do 250 tisoč kubičnih metrov lesa. Ker bodo vlagali v večjo predelavo, bi radi odkup od SiDG v prihodnje povečali za 30 do 40 odstotkov, je še povedal Barzazi.

Med preostalimi prvimi podpisniki dolgoročnih pogodb ima Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec v treh letih zagotovljen odkup dobrih 44 tisoč kubičnih metrov gozdno-lesnih sortimentov iz državnih gozdov, Žaga Cugmajster slabih 28 tisoč kubičnih metrov lesa, Žaga Marinčič dobrih 22 tisoč kubičnih metrov lesa, Žaga Pogorelec pa dobrih devet tisoč kubičnih metrov lesa iz državnih gozdov.

Izredna sečnja bo pogodbenikom prinesla več lesa

Možnosti za večji odkup so, pravi Ficko. "V prvem razpisu za dolgoročno dobavo lesa iz državnih gozdov smo letos predvideli prodajo 670 tisoč kubičnih metrov lesa iz redne sečnje. V dolgoročnih pogodbah piše, da bomo kupce oskrbeli z do 40 odstotki več lesa, če pride do prenamnožitve podlubnikov ali vetroloma oziroma naravnih nesrečah, ko se izredna sanitarna sečnja poveča. Prepričan sem, da bodo letos in prihodnje leto dobili več lesa od pogodbenih količin," razlaga Ficko.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma