Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Kako izboljšati zdravje čebel

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
07.03.2018  09:32  Dopolnjeno: 07.03.2018 17:22
Sistem zatiranja bolezni huda gniloba čebelje družine je iz leta 1920. Skrajni čas je, da ga izboljšamo, pravijo profesionalni čebelarji in predlagajo spremembe.
Kako izboljšati zdravje čebel
Ko so pri nekem čebelarju na Dolenjskem odkrili hudo gnilobo čebelje zalege, je veterinar v polmeru treh kilometrov od okuženih panjev razglasil kužni krog. Trajal je tri leta, ker čebelarji znotraj kužnega kroga niso pravilno izkoreninili bolezni, temveč se je širila. V kužnem krogu je obstal tudi prevozni čebelnjak z zdravimi čebelami, ki ga lastnik prodaja, saj mu tri leta ni prinesel niti evra, le stroške z oskrbo čebel.
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

Izguba paše zaradi podnebnih sprememb in bolezni čebel so glavni razlogi, da imajo čebelarji zadnja leta manj medu. Zdrave čebele so pomembne, saj so glavni opraševalci, od opraševanja pa je odvisne tri četrtine proizvodnje hrane v Evropi. Kako lahko izboljšamo zdravje čebel, razlagajo v Strokovnem združenju profesionalnih čebelarjev RS.

Največ stroškov zaradi hude gnilobe čebelje zalege

»Za profesionalne čebelarje z več sto panji je nevarnost okužbe čebel z zajedavcem varojo velika težava. Vendar imamo večje stroške s hudo gnilobo čebeljih družin. Lahko imamo zdrave čebele, a če se znajdemo v tako imenovanem kužnem krogu, ki je določen s polmerom treh kilometrov od okužene čebelje družine, pademo v zaporo. To pomeni, da zdravih panjev ne smemo premakniti drugam na pašo, dokler veterinarski inšpektor ne odpravi kužnega kroga, kar lahko traja. Na Dolenjskem je kužni krog trajal kar tri leta,« pravi Boris Seražin, predsednik omenjenega združenja in čebelar s 1.150 panji.

Čebele ob pašo, čebelar ob med in prihodek

Pogoj za odpravo kužnega kroga je, da čebelar, pri katerem se je huda gniloba pojavila, bolezen uspešno zatre, da veterinar ob pregledu vseh panjev v kužnem krogu nikjer ne ugotovi znakov te bolezni. Zaradi preobremenjenosti veterinarjev in slabega sodelovanja čebelarjev lahko kužni krog traja tudi pol leta ali celo več let, kot je bilo na Dolenjskem.

Zdrave čebele, ujete v kužni krog, lahko ogrozijo preživetje čebelarjev s prevoznimi čebelnjaki. Odvisni so od koriščenja treh paš na leto in če eno izgubijo, se ekonomika njihovega čebelarstva zelo poslabša. Čebele izgubijo pašo, čebelar pa del prihodka, ker ni medu. »To nam uničuje eksistenco,« pravi Seražin.

Več znanja za čebelarje, svetovalce in veterinarje

Zato so profesionalni čebelarji že januarja lani predlagali spremembe pri zatiranju te bolezni. »Sistem zatiranja hude gnilobe je enak od leta 1920 in je zadnji čas za spremembe. Pogrešamo boljše izobraževanje čebelarjev, zlasti začetnikov, da v panjih ne bodo imeli te bolezni. Več znanja potrebujemo vsi čebelarji, svetovalci in veterinarji, zato bi morali celovito prenoviti sistem izobraževanja,« poudarja.

Prva preventiva pred hudo gnilobo čebelje družine je, da čebel, ko ni paše, čebelar ne krmi z medom. A prav to – naj čebele krmijo z medom iz preverjenih virov ali svojega čebelarstva - se še vedno priporoča v zadnji številki revije Slovenski čebelar, dodaja Seražin.

Prevozni čebelnjaki z zdravimi čebelami lahko zapustijo kužni krog

V strokovnem združenju profesionalnih čebelarjev predlagajo tri spremembe pravilnika o zatiranju hude gnilobe. Določanje kužnih krogov v polmeru treh kilometrov od panja, kjer je čebele napadla huda gniloba, naj ostane. Da bi čebelarjem, ki imajo zdrave čebele v prevoznih čebelnjakih, preprečili izgubo prihodka, bi jim morali omogočiti, da kužni krog zapustijo čim prej oziroma, če se tako odločijo, po koncu paše. Prvi pogoj pa je, da imajo zdrave čebelje družine, kar bi veterinar ugotovil s pregledom v 15 dneh od odkritja in potrditve hude gnilobe v kužnem krogu.

Odškodnina za zdrave čebele, ujete v kužnem krogu

Za prevozne čebelnjake, kjer veterinar ne ugotovi znakov te bolezni, vendar ostanejo ujeti v kužnem krogu, predlagajo denarno odškodnino kot nadomestilo za izpad paše in s tem dohodka. Nastalo škodo bi lahko ugotavljali z oceno izpada potencialnega dohodka za izgubljeni med ali z oceno stroškov oskrbe čebel do naslednje pašne sezone. »Na leto so samo tri paše, ki morajo dati dovolj medu, da čebele prezimijo. Če paše ne moremo koristiti, potrebujemo dovolj sredstev za prezimitev čebel in sebe,« Seražin utemeljuje upravičenost do finančne odškodnine.

Kužni krog bi skrajšali na največ 30 dni

Predlagajo tudi, da od odkritja hude gnilobe do sanacije žarišča te bolezni ne bi smelo preteči več kot 15 dni. Zatiranje hude gnilobe bi po novem uredili tako, da noben kužni krog ne bi obstal več kot 30 dni. To zahteva hitre veterinarske preglede in hitro ukrepanje čebelarjev, pri katerih odkrijejo znake te bolezni. V hitre preglede bi morali vključiti Nacionalni veterinarski inštitut, ki skrbi za zdravstveno varstvo čebel, in čebelarje, ob kršitvah pa inšpekcijske službe in po potrebi tudi policijo, če bi se čebelarji upirali izvajanju ukrepov.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil