Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

45. letni posvet zadružnikov: Kako trdna je prehranska veriga od kmeta do kupca

Čas branja: 3 min
14.03.2018  14:47  Dopolnjeno: 14.03.2018 15:06
Z razpravo o izzivih pri pridelavi, predelavi in prodaji hrane ter pri sodelovanju v verigi od kmeta do kupcev se je v Portorožu končal že 45. letni posvet zadružnikov.
45. letni posvet zadružnikov: Kako trdna je prehranska veriga od kmeta do kupca
"Od kmetov in zadrug pričakujemo kontinuirane dobave. Izziv je tudi vpliv vremena na pridelek," pravi Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja. »Kmetje potrebujejo primerno odkupno ceno, ki pokrije stroške pridelave, kmetijske subvencije in promocijo lokalne hrane, v katero morajo investirati tudi sami in zadruge,« dodaja Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  

»Lani smo uvozili za 1,8 milijarde evrov predelane hrane, izvozili pa je skoraj za milijardo,« pravi Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete. Po lanskih podatkih izvozimo več mleka in mlečnih izdelkov, kot jih uvozimo. Lani je rasel izvoz mesa, izvoz piva in vina pa se je malo zmanjšal. Lani je bila kar 14-odstotna rast uvoza brezalkoholnih pijač, uvozili smo tudi več pekovskih izdelkov ter mesa. Največ hrane smo uvozili s Hrvaške, Avstrije in Italije.

Past: cene v trgovini rastejo bolj od dobaviteljskih cen

Rast drobnoprodajnih cen je večja od rasti proizvajalčevih cen. Kmete kot prve v prehranski verigi stiskajo nizke odkupne cene. V verigi do kmeta in zadruge do trgovca bi lahko še več naredili in bolj pošteno razdelili zaslužek, je poudaril Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Upa, da se bo položaj kmetov izboljšal tudi po spremembi zakona o kmetijstvu, ki širi krog prepovedanih nepoštenih poslovnih praks.

Ob tem se vprašajmo, kako konkurenčni smo pri pridelavi in predelavi hrane. »Velikokrat je težko dobro odkupno ceno zagotoviti kmetom. Moramo se navaditi, da moramo skupaj držati v dobrih in slabih časih. Tega ne bomo dosegli čez noč, kot nismo čez noč povečali prodaje v trgovske verige,« ob tem pravi Mitja Vodnjov, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka.

Kako daleč smo od poštenih odnosov v prehranski verigi?

»Vsi v verigi od kmeta do trgovca morajo zaslužiti. Smo za poštene odnose v verigi, z lokalnimi dobavitelji imamo odkrite in konstruktivne pogovore. Mercator ima na policah tisoč izdelkov lokalnih dobaviteljev, tudi zadrug in kmetov. Po široki ponudbi domače hrane se razlikujemo od drugih trgovcev, zlasti diskontnih,« dodaja Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja.

»Ko smo včasih šli do trgovcev, smo prišli le do vratarja in tajnice, zdaj pridemo do direktorja. Trgovci jemljejo zadruge kot partnerje, z njimi bolje sodelujemo kot včasih. Verjetno tudi po zaslugi kupcev, ki zadruge prepoznajo kot lokalne ponudnike,« dodaja Vodnjov.

Potrebujemo modernejše kmetijstvo, tako z vidika tehnologije pridelave kot stroškovne učinkovitosti. »Izzivi so tudi v kontinuiteti dobav, odvisnosti pridelave od vremena,« je Čizmić nakazal, kaj pričakuje od kmetov in zadrug.

Več subvencij za 20 tisoč aktivnih kmetov

Med slabimi 60 tisoč kmetijami, ki dobivajo subvencije, je le okoli 20 tisoč takšnih, ki se s kmetovanjem preživljajo. »Samo toliko je aktivnih kmetov in njim bi morali prilagoditi ukrepe kmetijske politike, za katere dajemo subvencije,« opozarja Kuhar.

»Imamo kmetijstvo za hobi in profi program. Drugačno kmetijsko politiko in subvencije je treba peljati za ene in druge. Razčistimo vloge in vsak naj dela svoje delo. Če vsi opravimo svoje delo, smo zmagovalci,« poziva Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Brda.

»Politika želi dobro kmetijstvo in obdelano podeželje, da bo rasel turistični obisk. Če imaš turizem, potrebuješ kakovostno domačo hrano in vino. Vprašanje je, koliko lahko kmet za to iztrži, ko proda zadrugi ali trgovcu. Z odkupno ceno in subvencijo mora zaslužiti dovolj za preživetje in razvoj,« dodaja Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Če ne bo ekonomske računice, se bo kmetijska proizvodnja še zmanjšala, mladi ne bodo prevzemali kmetij. Milijon evrov daje država na leto za promocijo lokalne hrane z znakom izbrane kakovosti, kar je premalo. Kmetje morajo narediti korak naprej pri trženju, z dobro zgodbo lahko prodajo bolje. »Potrebujejo primerno odkupno ceno, ki pokrije stroške pridelave, kmetijske subvencije in promocijo lokalne hrane, v katero morajo investirati tudi kmetje in zadruge,« dodaja Peter Vrisk.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...