Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

Kaj morate vedeti o genomsko preurejenih organizmih

Čas branja: 6 min
15.03.2018  08:13  Dopolnjeno: 16.03.2018 10:50
V čem se razlikujejo od gensko spremenjenih organizmov (GSO) in katere težave v kmetijstvu bi lahko z njimi rešili
Kaj morate vedeti o genomsko preurejenih organizmih
​Šampinjoni, ki ne potemnijo, so bili prvi genomsko preurejeni organizem, ki so ga začeli pridelovati in prodajati. Tudi ko so narezani, svojo barvo ohranijo dlje časa, zato tudi več časa zdržijo na polici v trgovini. ​
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

»Cel kup težav v kmetijstvu, od zmrzali, suše, umiranja čebel zaradi varoje do podlubnikov v gozdu, bi lahko rešili z biotehnologijo in genskim inženiringom, a temu nasprotujemo. Z zavračanjem sodobnih tehnologij ne rešimo težav, le prelagamo jih,« pravi Borut Bohanec, profesor za žlahtnjenje rastlin in rastlinsko biotehnologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Omenja nove sorte, nastale z vodilno biotehnološko metodo, ki ji pravijo preurejanje genoma, in bi bile zanimive tudi za naše čebelarje in kmete.

  1. Znanstveniki vedo, katere gene pri čebeli je treba spremeniti, da bo odporna proti varoji – zajedavcu, ki prenaša viruse in pri nas pomori največ čebel. Ker tega nočemo, podjetja razvijajo zdravilo v obliki RNK, ki ga čebele zaužijejo in s tem pomorijo zajedavce. Tako zdravilo seveda ne bo poceni, pravi Bohanec.
  2. Kravam režejo rogove, da se ne poškodujejo. Z genomskim preurejanjem pa so že vzgojili bikce črno-bele pasme, ki zaradi enega izločenega gena nimajo več rogov.
  3. V Prekmurju je prašičereja zelo upadla po letu 2009, ko je zaradi PRRS (prašičjega reproduktivnega in respiratornega sindroma) poginilo na stotine prašičev. S preurejanjem genoma so v ZDA in pozneje na Škotskem že pred dvema letoma vzredili prašiče, odporne proti vsem različicam te bolezni. To tudi v ZDA za zdaj ostaja le znanstveni dosežek, saj množična vzreja tako mutiranih prašičev še ni dovoljena.

Preuredijo gene in izzovejo mutacije, ki sorte izboljšajo

Ti trije primeri temeljijo na novi biotehnološki metodi, identični mutacijam. »S to metodo pri rastlini ali živali uničimo ali spremenimo samo en gen. Tej metodi, s katero spreminjamo posamezne lastnosti in izboljšamo obstoječe sorte, pravimo genomsko preurejanje (Genome Editing, krajše GenEd),« razlaga Borut Bohanec.

S to metodo ne dobimo gensko spremenjenih organizmov, saj ne vnesemo nobenega novega gena, temveč jih le preuredimo. »Največkrat neki gen tarčno razrežemo in ko se spet sestavi, ne deluje več, s tem pa se nezaželena lastnost izgubi. S preurejanjem genoma torej povzročimo mutacije, kakršne se sicer v naravi dogajajo spontano, mi pa jih načrtno izzovemo le v izbranih genih,« razlaga. Mutacije so znanstveniki izzvali že desetletja denimo z obsevanjem, le da so bile naključne in jih niso mogli usmerjati na izbrane gene. Poleg izločanja genov lahko z novo metodo tudi izzovejo manjše spremembe v genih, da s tem pridobijo nove funkcije. Metoda GenEd je posebej uporabna tudi zato, ker hkrati izzove zaželene spremembe v vseh različicah tarčnega gena.

Z GenEd do soje, odporne proti suši

Do zdaj so mislili, da lahko z gensko transformacijo (torej GSO) rastline zaščitimo tudi pred mrazom. »Vemo, kateri gen je treba rastlini dodati, da brez škode preživi pri minus osmih stopinjah Celzija. S klasičnimi postopki žlahtnjenja ne moremo tako izrazito izboljšati odpornosti rastlin,« pojasnjuje Bohanec. Tudi vodilnim sortam jablan bi lahko dodali gen, ki bi jih varoval pred zmrzaljo, ker pa gre za tehnologijo GSO, tega ne želimo storiti. Vendar ta hip že obstaja sorta soje – dovoljena za pridelavo –, odpornejša proti suši, pri kateri so to lastnost dosegli z genomskim preurejanjem. Morda bo v kratkem komu uspelo z isto metodo tudi povečati odpornost proti zmrzali in s tem rešiti čedalje večjo težavo sadjarstva.

Z vzgajanjem novih odpornih sort proti suši ali pozebi bi se lahko ceneje prilagodili podnebnim spremembam kot s kupovanjem opreme za namakanje in oroševanje. »A zaradi velikega odpora do rastlin GS raziskovalci razvijamo premalo takšnih novih sort. Zakaj bi jih razvijali, ko pa jih politika ne spusti na trg,« priznava Bohanec.

V nasprotju z gensko spremenjenimi sortami, ki jih zaradi neodobravanja javnosti v EU ne pridelujemo, Bohanec upa, da bodo nove sorte rastlin, pridobljene s preurejanjem genoma, hitreje prišle do kupcev. Nekaj jih je že na trgu, za zdaj v Severni in Južni Ameriki.

Prodajajo že genomsko preurejene šampinjone, ki ne potemnijo

Šampinjoni, ki ne potemnijo, so bili prvi genomsko preurejeni organizem, ki so ga začeli pridelovati in prodajati. Z genomskim preurejanjem so ustvarili tudi paradižnik brez semen ter izboljšali kakovost in obstojnost sojinega olja, ki se je po sestavi maščobnih kislin približalo oljčnemu olju.

Novi znanstveni dosežek iz prejšnjega tedna pa je pšenica, ki ima po izločanju enega gena za četrtino debelejša zrna. »Izločitve enega tarčnega gena s klasičnimi mutacijami ne bi dosegli, ker je pšenica heksaploid, kar pomeni, da ima vsak njen gen šest različic (alelov) v genomu. Z genskim preurejanjem lahko zadenemo in izločimo prav vse od njih,« dodaja Bohanec. Pri pšenici zdaj potekajo raziskave, ki obetajo sorte brezglutenske pšenice, primerne za bolnike s celiakijo. Poročajo že o precejšnjem uspehu, nezaželene beljakovine so 85-odstotno izločili, trudijo pa se še izločiti preostale.

Zelo pomembna rastlina v Afriki je sirek, ki so mu regulirali en sam gen in dobili precej več zrn v socvetju. Ta dosežek so znanstveniki razkrili pred 14 dnevi. Borut Bohanec verjame, da bosta pšenica z debelejšimi zrni in sirek z več zrni v socvetju kmalu prišla na trg, in sicer zato, ker tudi nekaj evropskih držav že poudarja, da te metode žlahtnjenja ne šteje kot GSO. EU ima najstrožjo zakonodajo o GSO in zelo omejuje njihovo pridelavo.

Vsaka članica EU naj se sama odloči o pridelavi genomsko preurejenih rastlin

Medtem ko v ZDA o usodi GSO odloča njihovo kmetijsko ministrstvo USDA, uprava za hrano in zdravila FDA ter agencija za okolje EPA, so odločanje o pridelavi in prodaji sort s preurejenim genomom prepustili le kmetijskemu ministrstvu USDA, ki presoja od primera do primera.

Z regulatornega vidika je odločanje o sortah, požlahtnjenih z genomskim preurejanjem ali z gensko transformacijo, zelo različno. Pri sortah GS z laboratorijskimi testi z lahkoto ugotovimo, da so jim dodali DNK iz druge rastlinske sorte ali celo vrste, denimo iz bakterije ali virusa. Pri sortah, spremenjenih z genomskim preurejanjem, pa z analizo ni mogoče ugotoviti, ali je mutacija nastala spontano ali so jo izzvali z obsevanjem ali z novo metodo preurejanja genoma. Zdi se, da tudi zato evropska politika omahuje in si ne upa regulirati genomsko spremenjenih sort, pojasnjuje Bohanec.

Sprejemljiva rešitev bi zanj bila, da bi vsaki državi članici dali možnost, da se sama odloča, ali dovoli pridelavo genomsko preurejenih rastlin. V vsakem primeru pa je že zdaj jasno, da se bodo tovrstne sorte pojavile na svetovnem trgu in tudi razširile, če ne v osnovni obliki, pa v križancih. Pomembno je, da pri obveščanju o prednostih takšnih sort ne bo zavajanja.

Nerazvite države že prehitevajo Evropo pri gojenju rastlin GS

Vsaj kar zadeva sorte GSO, nerazvite države že prehitevajo Evropo. »Bangladeš je prvi dovolil pridelavo jajčevca, odpornega proti nevarnim žuželkam. Pridelujejo ga že tretje leto. Letos uvajajo krompir, odporen proti krompirjevi plesni, in zlati riž z vitaminom A, ki preprečuje slepoto,« pravi Bohanec.

Ljudje niso poznali prednosti gensko spremenjenih rastlin, zato je bil odpor tako velik. Podobno žal velja tudi za druge metode žlahtnjenja. Ne v osnovni ne v srednji šoli otroci ne izvedo, zakaj so trgovine polne hrane in kako nam uspe pridelati petkrat več vodilnih poljščin na hektar kot pred sto leti. »Pol zaslug za to lahko pripišemo sodobnim sortam, pol pa kmetijskim strojem, gnojenju in škropljenju, namakanju ali novi tehnologiji pridelave,« opozarja Borut Bohanec. Ravno sodobne sorte močno zmanjšajo potrebe po uporabi kemije v kmetijstvu, a jih v Evropi še vedno nismo uvedli.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...