Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja  Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja Letos in prihodnje leto bodo v Središču ob Dravi investirali 1,3 milijona evrov
Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

Za največje javne naročnike je lokalne in ekološke hrane premalo

Čas branja: 11 min
23.03.2018  13:34  Dopolnjeno: 23.03.2018 16:45
Zakonsko predpisan delež ekološke hrane raste hitreje kot ekopridelava in proračun javnih ustanov za hrano
Za največje javne naročnike je lokalne in ekološke hrane premalo
Foto: Jure Makovec

Se vam zdi 15,6 milijona evrov veliko? Toliko so lani za hrano porabili tri ministrstva, dve bolnišnici, jedrska elektrarna, ponudnik kongresov, socialno-varstveni center in največji dom starejših občanov. Razkrivamo, za koga nabavljajo hrano in ali dobijo toliko ekoloških in v Sloveniji pridelanih živil, kolikor si jih želijo in kolikor določajo predpisi.

Večji obvezen delež ekoloških živil

Teh javnih ustanov nismo izbrali po naključju, ampak ker so leta 2015 (prek javnih naročil in okvirnih sporazumov) porabile več denarja za hrano kot druge javne ustanove. Te morajo pri nabavi živil upoštevati zakon o javnem naročanju ZJN-3 in uredbo o zelenem javnem naročanju. Oba predpisa so v zadnjih letih večkrat spremenili z namenom, da bi v javne ustanove pripeljali več ekološke in lokalne, torej slovenske hrane.

Iz javnega naročila lahko po načelu kratkih verig izločijo sklope živil, za katera lahko dobijo lokalne dobavitelje. Neposredno od kmetov, zadrug in drugih lokalnih ponudnikov lahko kupijo za 20 odstotkov vrednosti vseh živil. Po uredbi o zelenem javnem naročanju je obvezen nakup 10 odstotkov ekoloških živil, ta delež pa je treba v šestih letih povečati na 15 odstotkov ekoživil. Nova uredba o zelenem javnem naročanju narekuje tudi, da morajo javne ustanove kupiti 15 odstotkov živil iz shem kakovosti, kot je izbrana kakovost.

Da bi bilo na krožniki javnih ustanov več slovenske hrane, je tudi cilj kmetijskega ministrstva. A praksa kaže, da je lokalne in ekološke ponudbe premalo ali je predraga in zato v največje javne ustanove ne pride. Ekološki in drugi kmetje ter zadruge lažje prodrejo v šole in vrtce, ki naročajo manjše količine hrane, kot pišemo v članku Pri javnem naročanju hrane čim manj komplicirajte. Po drugi strani kmetje in zadruge zahtevajo takojšnje plačilo, ne pa dva ali tri mesece po dobavi.

65 odstotkov hrane za vojsko je pridelane ali predelane v Sloveniji



»S hrano oskrbujemo zaposlene v Slovenski vojski (SV) po Sloveniji, upravni del ministrstva in generalštab SV v Ljubljani ter izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu. Vsi skupaj so lani porabili za 4,33 milijona evrov hrane, največ pa vojska (3,9 milijona evrov),« pravijo na ministrstvu za obrambo.



Za vse naštete ministrstvo pripravi enotno javno naročilo (JN). Trenutno imajo z dobavitelji sklenjenih 30 pogodb, večino za tri leta. Lani so imeli deset JN, dobavitelje pa izbrali do leta 2020. V povprečju kupujejo 65 odstotkov živil, ki so pridelana ali predelana v Sloveniji. Neposrednih pogodb z lokalnimi ponudniki hrane ne sklepajo, ker so ocenjene vrednosti posameznih JN visoke (nad 135 tisoč evrov brez DDV) in ker kmetje in zadruge kljub razdelitvi živil na manjše sklope ne dosegajo pogojev za sklepanje neposrednih pogodb z lokalnimi ponudniki v skladu s 73. členom ZJN-3.

Za živila, za katera raziskava trga pokaže, da so na voljo tudi ekološka, oblikujejo posebne sklope pri JN. Dobijo večinoma italijansko ali špansko ekološko sadje in vrtnine, večina drugih ekoživil pa je slovenskega porekla. Ekohrana je precej dražja od druge. Zaradi omejenega zneska za posamezni obrok lahko kupijo manj ekoživil, kot bi si želeli. Lani so pri perutninskem mesu dosegli obvezni desetodstotni delež ekološkega mesa, pri mleku in mlečnih izdelkih pa le 3,5-odstotnega. Želijo si več ekološke hrane, a je zaradi cenovne nedostopnosti teh živil to skoraj nemogoče. Ciljev, ki jih predpisuje nova uredba o zelenem javnem naročanju (vključevanje 15 odstotkov ekoživil in prav toliko živil višje kakovosti), v polnem obsegu trenutno ne morejo izpolniti.

Dobri trije milijoni evrov za prehransko pomoč ljudem v stiski



p(Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti#Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) (MDDSZ) porabi veliko denarja za samo sedem osnovnih živil – pšenično belo moko, testenine, riž, trajno mleko (UVT-mleko), sončnično olje, fižol in pelate v konzervi. Ta živila kupuje v humanitarne namene – za pakete hrane, ki jih ljudem v stiski razdelita Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas. V okviru Operativnega programa za materialno pomoč najbolj ogroženim v letih 2014–2020 (OP MPO) so lani kupili za 3,17 milijona evrov hrane in pomagali 166.448 ljudem.

p(Živila#Živila) naročajo centralizirano, zadnji JN so objavili konec junija 2016 za dobave do konca leta 2019. Ker gre za velike količine (lani je šlo za 5.257 ton živil), so dobavitelji le velika podjetja. Lani so imeli Mlinopek za moko, Mlinotest za testenine, European Rice Company za riž, Medio za mleko, Tovarno olja Gea za olje ter Podravko za konzerve fižola in pelatov. Ker MDDSZ nabavlja hrano v dobrodelne namene, jim ni treba upoštevati uredbe o zelenem javnem naročanju, ki določa obvezni delež ekohrane.

Ministrstvo za notranje zadeve opozarja na slab odziv lokalnih ponudnikov



Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je lani porabilo 1,9 milijona evrov za hrano ter storitve menz in restavracij. Denar je delno šel iz proračuna, evropskih skladov in lastnih dejavnosti. Obroke zagotovijo vsem, ki se usposabljajo za policiste, policistom na usposabljanju, izobraževanju in v akciji, zaposlenim na ministrstvu. Poskrbijo tudi za prehrano pridržanih oseb in tujcev v Centru za tujce v Postojni, za prehrano v počitniškem domu v Bohinju, lani tudi za prosilce za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito.



Vsako leto pripravijo dva večja JN, vsak ima od 10 do 40 sklopov živil. Zaradi neodzivnosti potencialnih ponudnikov ali napak v njihovih ponudbah ne dobijo dobaviteljev za vse sklope živil. JN morajo ponavljati ali izvesti naročila male vrednosti, da lahko nemoteno poslujejo, dokler na JN ne dobijo novih dobaviteljev.

Ko je mogoče, mimo JN vključujejo lokalne dobavitelje hrane. Tako so lani iz enega javnega naročila izločili 10 od 27 sklopov živil in se o dobavi neposredno dogovorili z lokalnimi dobavitelji. »Ves čas se trudimo povečati delež lokalno pridelanih živil, vendar je odziv zelo slab, saj malo ponudnikov zmore in želi dobavljati večje količine živil. Lokalni ponudniki se na obsežen JN zaradi birokracije niti ne prijavljajo. Trenutno nam redno dobavljajo domač jogurt in ekološki kruh, enkrat na teden pa tudi ekološki jogurt, domačih jabolk zaradi lanske pozebe ni,« dodajajo na MNZ. Trudijo se, da bi vsaj desetino vseh živil dobili iz ekološke pridelave, na koncu pa dosežejo le štiriodstotni delež ekoživil (kruha, testenin, kisa, sokov ...).

Ponudba ekohrane je za UKC Maribor premajhna



Za hrano hospitaliziranih bolnikov in zaposlenih je UKC Maribor lani porabil 2,6 milijona evrov. »Pred zadnjim postopkom JN smo analizirali trg in možnost sodelovanja z zadrugami, a se za to nismo odločili. Interes zadrug je bil premajhen, izločanje sklopov živil iz JN pa za nas preveč tvegano. Bali smo se, da bi ostali brez naročenih živil,« pravita Lidija Topolovec z oddelka za nabavno službo in Ksenija Ekart z oddelka za prehrano in dietetiko. Za manjše količine živil imajo tudi lokalne dobavitelje. Mleko in mlečne izdelke, meso, sadje in zelenjavo slovenskega porekla jim dobavlja nekaj večjih ponudnikov. V UKC Maribor trenutno ne dosegajo obvezne nabave desetine ekoživil, saj jim ponudniki ne morejo zagotoviti potrebnih količin in dostave naslednji dan po izdaji naročilnice. Ko kupujejo ekološka živila, so sezonska in slovenskega izvora.

Okusna lokalna hrana izboljša počutje starostnikov



Dom Danice Vogrinec Maribor je z 809 stanovalci največji dom starejših občanov v Sloveniji. Vsak dan pripravijo štiri obroke za stanovalce, 350 obrokov za zunanje odjemalce in 200 malic za zaposlene. Za vso hrano porabijo približno 1,1 milijona evrov na leto. Dveletni javni razpis za konvencionalna in ekološka živila poteče konec leta.

Iz lokalne pridelave imajo skoraj petino vseh živil. Gre za izdelke iz listnatega, kvašenega in vlečenega testa, testenine in mlince, mlečne izdelke, več vrst mesa in mesnih izdelkov, pakirana živila za zajtrk, konzervirana živila, svežo zelenjavo in sadje. »Težava je, ker lahko dovolj lokalnega sadja in zelenjave dobimo le v sezoni, pozneje pa ne,« pravita Maja Kovačič, pomočnica direktorja za pravne zadeve, in Tatjana Peršuh, organizatorka prehrane in higiene.



Z vsemi lokalnimi dobavitelji hrane so pogodbe sklenili za dve leti, da so lahko svojo pridelavo prilagodili potrebam doma starejših občanov. Lokalna hrana je bolj kakovostna in okusna, ob njej se starostniki bolje počutijo, zato bi jim radi ponudili več lokalne hrane. Sogovornici predlagata, da bi postopek naročanja lokalne hrane poenostavili za naročnike in ponudnike.

»Pri dobavi obvezne desetine ekoloških živil imamo že zdaj velike težave. Ta delež bomo težko povečali na 15 odstotkov vseh živil, kot zahteva nova uredba o zelenem javnem naročanju,« poudarjata.

Kot rastejo zahteve po ekoživilih, bi moral rasti tudi proračun za hrano



P(Center za usposabljanje, delo in varstvo#Center za usposabljanje, delo in varstvo) Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu (CUDV Draga) ima več kot 450 zaposlenih, na 15 lokacijah pa v različne programe vključuje več kot 470 otrok in odraslih z motnjo v duševnem razvoju. Za hrano zaposlenih in varovancev so v zadnjih dveh letih porabili okoli 900 tisoč evrov, torej 450 tisoč na leto. Nabava hrane in postopek javnega naročanja potekata centralizirano. JN pripravijo za dve leti, potekel bo konec tega leta.

»Zadnjih šest let se trudimo, da bi pridobili čim več lokalnih dobaviteljev hrane. Iskali smo jih prek lokalne skupnosti, lokalnih časopisov in osebnih stikov. Velikega učinka ni bilo, začelo se je malo premikati. Ker v bližnji okolici ni bilo velike ponudbe, smo sodelovali tudi z dobavitelji iz Gorenjske in Dolenjske, vendar pri teh opažamo, da imajo težave z dostavo,« pravi Valerija Bužan, direktorica CUDV Draga.

Delež lokalnih živil povečujejo iz razpisa v razpis. Razpise so prilagodili tako, da se lahko prijavijo tudi kmetje in zadruge. »Glede na razpisne pogoje, kot je dodatno točkovanje za kakovost živil, prihaja vse več dobaviteljev, ki nam zagotovijo hrano z območja Slovenije,« dodaja Valerija Bužan. Odprti so tudi za dogovore z lokalnimi dobavitelji, vendar težko najdejo takšne, ki bi imeli dovolj količin in bi s CUDV Draga želeli in zmogli sodelovati dlje časa.

V CUDV Draga nabavijo od pet do deset odstotkov ekoživil na leto. Dobre izkušnje imajo z nabavo slovenskega ekološkega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, nekaterih ekoživil slovenskega porekla pa sploh ni mogoče dobiti. »Na trgu je dovolj ekohrane, da bi je lahko kupili še več. Zavedati pa se moramo, da javne ustanove dobimo od svojih financerjev iz leta v leto manj denarja za materialne stroške, vsi pa vemo, da je ekološko pridelana hrana precej dražja od konvencionalne,« za konec pravi Bužanova.

Jedrska elektrarna je pri hrani zelo ekološka



Jedrska elektrarna Krško (JEK) za zaposlene in podizvajalce pri projektih in remontih pripravi od 700 do 1.800 obrokov na dan, za hrano pa je lani porabila 860 tisoč evrov. Živila v 24 sklopih naročajo z JN, ki poteče konec leta 2019.

Pri izbiri dobavitelja upoštevajo tri merila, najpomembnejše je najnižja cena, sledita lokalna proizvodnja oziroma lastna pridelava in kakovost. Več kot 15 odstotkov vseh živil, ki jih naročajo, je ekološko pridelanih, a vsa niso slovenskega izvora.

V protokolarnih objektih strežejo le malo lokalnih in ekoživil



Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS (JGZ Brdo) je lani kupil za 678 tisoč evrov hrane brez DDV. Pripravili so okoli 280 tisoč obrokov. Živila naročajo za tri hotele (Hotel Brdo, Vila Bled, Grad Strmol), pet enot v javni upravi, kongresni center Brdo in grad Brdo, vili Podrožnik in Zlatorog ter nekaj manjših objektov.

Hrano za vse lokacije naročajo centralizirano in z enim JN, kjer živila smiselno razdelijo v sklope. Veljavni JN poteče konec prihodnjega leta, ko bodo pripravili nov postopek javnega naročanja po ZJN-3.

Po načelu kratkih verig, torej mimo JN, jim uspe nabaviti malo lokalne hrane. »Lokalni ponudniki imajo premajhne količine in nimajo zaloge za vse leto. Pogosto imajo težave z dostavo na več lokacij in z izdajanjem računa, saj nekateri dobavitelji zahtevajo le plačilo z gotovino,« opisuje prakso direktorica Špela Munih Stanič.

Pripravljajo takšno hrano, kot jo izberejo naročniki – organizatorji konferenc iz poslovnega sveta, ki se zaradi višje cene redkeje odločajo za ekološka živila. Zato JGZ Brdo ne nabavlja obvezne desetine ekoživil. »Za manjše ponudnike lokalne in ekohrane smo nepredvidljivi in dokaj nezanimivi, saj naše količine po dneh variirajo za več kot tisoč obrokov,« sklene Špela Munih Stanič.

Mimo razpisa šempetrska bolnišnica kupi le malo sadja in zelenjave



Slabega pol milijona (z DDV) pa je lani za živila porabila Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici. Hrano naročajo za bolnike in zaposlene, dobavitelje vsako leto izberejo z JN, trenutne pogodbe veljajo do konca septembra.

Pri polmilijonskem strošku za živila gre le nekaj manj kot 5.500 evrov za živila iz lokalne pridelave. Zanimivo je, da lokalno pridelano sadje in zelenjavo naročajo mimo razpisa neposredno od kmetov in zadrug, pa tudi kot poseben sklop v okviru javnega naročila. »Tako malo lokalnih živil kupujemo, ker nam redki lokalni dobavitelji upajo zagotoviti velike količine sadja in zelenjave, saj vedo, da se ne da izgovoriti, da nimajo toliko, kolikor smo naročili,« pravi direktorica bolnišnice Nataša Fikfak. Druga ovira je plačilni rok. »Javne ustanove težko zagotavljamo redno in takojšnje plačilo živil. Kmet in zadruga pa potrebujeta plačilo takoj, in ne čez dva do tri mesece ali celo dlje,« dodaja Fikfakova. Iz podobnih razlogov in zaradi višje cene le izjemoma naročajo ekološka živila.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji