Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Komentar

Napredne tehnologije v poljedelstvu: z droni do večjega in boljšega pridelka

Čas branja: 3 min
30.03.2018  11:59  Dopolnjeno: 30.03.2018 16:08
Opisujemo lanske koruzne poskuse Syngente Slovenija, kjer so iskali korelacijo med aerofotografiranjem in količino ter kakovostjo požetega pridelka. Na koruznih hidbiridih, prilagojenih na stresne razmere 21. stoletja, bodo tudi letos nadaljevali to raziskavo, ki jo bodo razširili še na žita.

Obveščaj me o novih člankih:  

Brezpilotni zrakoplovi (droni) in s tem povezani novi sistemi natančnega kmetovanja postajajo standard sodobne kmetijske pridelave. Pridobivanje podatkov z visokoločljivim večspektralnim aerofotografiranjem se v kmetijstvu vedno bolj uveljavlja.

Z visokoločljivim večspektralnim aerofotografiranjem do bolj natančnega kmetovanja

Prav večspektralna aerofotografija omogoča pridobivanje dovolj objektivnih in predvsem ažurnih podatkov, ki vsebujejo informacije za nadaljnjo uporabo in prehod v natančno kmetovanje. S pridobljenimi podatki, ki jih zajamemo z brezpilotnimi zrakoplovom, je možno zagotoviti dostop do informacij o pridelovalnih pogojih, razvoju in zdravstvenemu stanju rastlin v realnem času, kar omogoča pravočasno in ustrezno odzivanje na dejanske razmere na poljih. Ob pravilni interpretaciji dobljenih rezultatov visokoločljive večspektralne aerofotografiranje le-ta predstavlja osnovo za bolj natančno kmetovanje.

Da bi sledili trendu uvajanja sodobnih pridelovalnih tehnologij, so v družbi Syngenta Slovenija v sezoni 2017 začeli s snemanjem koruznih poskusov. Pri snemanju poskusov so sodelovali s Kmetijskim inštitutom Slovenije, ki ima vso potrebno profesionalno opremo.

Izračunali so vegetacijske indekse, z njim pa ocenili rast rastlin

Posnetki so bili obdelali s programsko opremo Pix4D, slike snemanja pa so bile zaradi potrebe po določitvi odboja normalizirane s posnetki referenčne plošče z znanim odbojem. Na tak način so dobili slike odboja posamezne valovne dolžine. Posamezne slike sta raziskovalca Matej Knapič in Uroš Žibrat s Kmetijskega inštituta Slovenije združila v mozaik ter s podatki odboja posamezne valovne dolžine izračunala karte posameznih vegetacijskih indeksov, s katerimi so ocenili rast rastlin. Območje posameznega hibrida koruze se je določilo tako, da so se zunanje vrste izločile iz nadaljnje obdelave, predvsem zaradi morebitnega robnega učinka sosednjega hibrida.

Kaj pokažejo vegetacijski indeksi

Za boljšo interpretacijo dobljenih slik so uporabili kar šest različnih indeksov (VTI, NDVI, PSSR, OSAVI, GNDVI, MCARI2). VTI-vegetacijski indeks temelji na razmerju med vrednostmi spektralnega odboja v rdečem in bližnjem infrardečem delu spektru.

Med vegetacijskimi indeksi je najbolj poznan NDVI - vegetacijski indeks normaliziranih razlik. NDVI razvršča površine glede na obseg fotosintetske aktivnosti. Zaradi fotosinteze se od rastlin odbije manj svetlobe rdeče valovne dolžine, medtem ko je s strukturo lista in vsebnostjo vode v njem povezan večji odboj v bližnje infrardečem delu spektra.

PSSR-indeks poenostavljeno odraža fotosintetsko aktivnost rastlin. OSAVI-indeks je primeren za oceno redkejše gostote rastlinskega pokrova, saj v signalu vsebuje tudi odboj tal ali drugih fotosintetsko neaktivnih podlag. Z GNDVI-indeksom »zelenosti« posevka je možno obravnavati različne tehnologije pridelave (gnojenja), saj ta indeks odraža tudi preskrbljenost posevka z dušikom.

V dotičnem primeru, kjer je tehnologija pridelave enaka, pa so razlike v intenzivnosti zelene barve povezane z lastnostmi posameznega koruznega hibrida in FAO skupino. PSSR – je enostaven indeks fotosintetske aktivnosti. Temelji na dejstvu, da se od vegetacije močno odbija spekter v bližnje infrardečem delu in hkrati v večji meri vpija rdeči del zaradi fotosintetske aktivnosti. Z rezultati indeksa PSSR jasnejše razumemo bujnost oziroma fotosintetsko aktivnost posameznega hibrida. MCARI2-indeks je zmožen nekoliko bolje oceniti LAI (indeks listne površine = skupna površina listov/površina tal) in je manj občutljiv na vpliv klorofila in mešanega podpisa s tlemi na oceno listne površine.

Iz dobljenih rezultatov vidimo, da so se koruzni hibridi družbe Syngenta odlično odrezali v sušno-stresnih razmerah, saj so v primerjavi z referenčni hibridi v vseh izračunanih indeksih dosegali statistično značilno boljše rezultate. V poskusu so obravnavali hibride: SY Fanatic, SY Arioso, SY Photon, NK Lucius, NK Octet, SY Chorintus, SY Senko, SY Kreon, SY Dartona, SC 3705, SY Vanadium, SY Zephir ter dva primerjalna referenčna hibrida.

Z novimi hibridi Syngenta v svoj prodajni program vpeljuje sodobne hibride, prilagojene na stresne razmere 21. stoletja. Novi hibridi bodo bistveno boljše premagovali sušne in ostale stresne razmere ter tudi v neugodnih razmerah pridelave zagotavljali visoke in kakovostne pridelke tako zrnja kot silaže. Končni rezultat lanske raziskave je bil iskanje korelacije med aerofotografiranjem in količino ter kakovostjo požetega pridelka. Kot zaključek prvoletnega testiranja lahko povemo, da se je v raziskavi najbolje obnesel indeks MTVI 1. Ostali uporabljeni indeksi so podali slabše rezultate.

Graf »zelenosti« posevka posredno prikazuje, kolikšna površina v poskusu je odbila posamezno intenziteto zelene barve, kar lahko povezujemo s tehnološko zrelostjo posameznega obravnavanega koruznega hibrida. Z raziskavo bomo nadaljevali tudi v sezoni 2018 in jo razširili še na žita.

Razkritje: Blaž Germšek je strokovnjak za nove tehnologije v kmetijstvu in je zaposlen v Syngenti Slovenija.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...